#nisemprijavila

Čeprav nisem bila žrtev.

Zgodba je stara, ampak bi jo rada delila z vami.

Prijateljica je začela hodit s partnerjem, ki se je pridružil čisto vsaki kavi, ki smo jo običajno imele samo punce. Najprej je še bilo ok, saj je nov tip, potem pa je postalo malo čudno, saj je bil zraven čisto vsakič, brez izjeme.

Nisem dojela kaj je bilo v ozadju. Nekaj let kasneje se je izkazalo, da je bil odnos poln psihičnega in fizičnega nasilja. Bil je izjemno ljubosumen in posesiven, saj ji ni zaupal, da bi bila kdaj sama z nami. Iz tega odnosa se je komaj iztrgala, o posledicah niti ne bi govorila.

Sedaj ko gledam nazaj, mi je žal, da nisem že na začetku opazila, da je v odnosu kaj narobe, da nisem videla signalov, rdečih luči… Kar nekako ne moreš verjeti, da se kaj takega lahko zgodi osebi, ki jo poznaš, je izobražena, samozavestna…

Čez čas, ko je vse skupaj bilo zelo sumljivo, ji nisem znala ponuditi prave pomoči, saj je pomoč tudi zavrnila. Izpadlo je, da se vtikam v njeno zasebnost in potem se kar umakneš.

Ko pa je situacija postala resna in nevarna, ko se je umikala iz odnosa, pa spet nisem vedela kako pomagat. Partner je bil nevaren in logično se ustrašiš tudi za svojo varnost.

Čeprav so vse zgodbe, ki jih objavljate, grozljive, sem vesela, da se o tem govori, da se preneha govorit pavšalno, da ‘je samo mal ljubosumen’, ‘pa saj ni nič takega, kaj dramatiziraš’. Vsak mini signal je znak, da je nekaj hudo narobe.

Predvsem pa – poleg opolnomočenja žrtev bi si želela tudi več informacij za prijatelje in bližnje, kako naj ravnajo, ko zaznajo, da je nekdo, ki ga imajo radi, v nevarnem odnosu. Tudi nevednost in neznanje otežujeta žrtvam, da se rešijo.

 

#nisemprijavila, marec 2022

#nisemprijavila zgodba 183
Označena na: