Manifest za prihodnost žensk in deklet: Ne boste nam vzeli prihodnosti

Feminizem je boj za dostojanstvo, enakopravnost in nadzor nad lastnimi telesi. Ta boj se danes vse bolj seli tudi v digitalni prostor.

Nadzor nad ženskimi telesi namreč ne izginja, ampak spreminja obliko. Umetna inteligenca omogoča manipulacijo podob in identitet na način, ki odpira nove oblike nasilja. Ena sama fotografija je dovolj, da nekdo s pomočjo umetne inteligence ustvari lažno pornografsko vsebino. Takšne vsebine se uporabljajo za poniževanje, diskreditacijo, izsiljevanje in utišanje.

Naša podoba ni več le naša – lahko je ukradena, spremenjena, razgaljena, prodana ali uporabljena proti nam brez naše vednosti in brez našega soglasja. V usta so nam položene besede, ki bi jih moški radi slišali, pojavljamo se v položajih, ki bi jih radi videli.

To je nova oblika nadzora naših teles.

Med 90 in 95 odstotki vseh deepfake vsebin na spletu je pornografskih, približno 99 odstotkov oseb na teh posnetkih pa so ženske.

Z novimi generativnimi orodji se širjenje takšnih vsebin še pospešuje. Analiza iz začetka leta 2026 je pokazala, da so uporabniki z orodjem Grok ustvarjali približno 6.700 seksualiziranih ali »razgaljenih« slik na uro – približno 84-krat več od skupne produkcije petih največjih specializiranih deepfake strani v istem obdobju.

Posledice niso le digitalne. Raziskave kažejo, da ima 38 odstotkov žensk osebno izkušnjo spletnega nasilja, 85 odstotkov žensk pa je bilo priča digitalnemu nasilju nad drugimi. Digitalno nasilje lahko vodi v socialno stigmatizacijo, psihološke posledice, izgubo zaposlitve, in grožnje v resničnem življenju.

Zato zahtevamo sistemske spremembe: jasno zakonodajo, ki bo digitalno spolno nasilje in ustvarjanje lažnih intimnih vsebin s pomočjo umetne inteligence opredelila kot kaznivo dejanje; pravno in finančno odgovornost platform, ki omogočajo ustvarjanje in širjenje takšnih vsebin; ter učinkovite mehanizme za hitro odstranitev spornih vsebin in zaščito žrtev.

Tehnološki razvoj ne sme pomeniti koraka nazaj v pravicah žensk, potrebujemo konkretne ukrepe, ki bodo zaščitili naša telesa, potrebujemo konkretne ukrepe, ki bodo zaščitili našo prihodnost.

Ukrep 1: Izdelava in razširjanje lažnih seksualnih vsebin mora postati kazniva 

Skladno z Direktivo (EU) 2024/1385 o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, predlagamo takojšnjo dopolnitev Kazenskega zakonika (KZ-1), ki bo v okviru zlorab zasebnih podatkov ustrezno naslovila tudi zlorabe intimnih vsebin v digitalnem okolju. Nova zakonodaja mora naklepno izdelavo in prirejanje z uporabo umetne inteligence oziroma t. i. globokih ponaredkov ter razširjanje fotografij ali posnetkov, ki prikazujejo spolno eksplicitne dejavnosti ali intimne dele osebe brez njene privolitve jasno opredeliti kot kaznivo dejanje. Kazenski pregon mora zajeti tudi grožnje z objavami takšnih vsebin z namenom prisile, saj gre za hudo obliko spletnega nasilja, ki žrtvam povzroča nepopravljivo škodo in neupravičeno posega v njihovo dostojanstvo.

Ukrep 2: Sistem, ki zaščiti žrtve in v 48 urah sproži postopke odstranitve nekonsenzualnih spolnih vsebin s spleta

Po zgledu ureditve v Italiji predlagamo uvedbo postopka, ki bi vsakemu posamezniku, čigar intimne slike, zvočni posnetki, video posnetki ali drugi dokumenti so bili brez njegove privolitve objavljeni na spletu, omogočil sprožitev hitrega postopka zaščite. To pravico bi moral imeti tudi posameznik, ki utemeljeno domneva, da se bo takšna objava šele zgodila. Da bi bila zaščita dejansko dostopna širši javnosti, mora biti postopek zelo enostaven, dostopen prek namenskega elektronskega obrazca..

Predlagamo dopolnitve Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), v katerega je treba vnesti določbe o posebnem varstvu osebnih podatkov na področju nesoglasnega deljenja intimnih avdiovizualnih vsebin (znanega tudi pod imenom maščevalna pornografija) in opolnomočiti Informacijskega pooblaščenca za hitro in učinkovito ukrepanje v primerih digitalnega spolnega nasilja.

Ključni element predlagane spremembe ZVOP-2 je operativno opolnomočenje nadzornega organa. Informacijski pooblaščenec bi moral imeti zakonsko dolžnost, da po prejemu prijave v roku 48 ur preuči njeno utemeljenost in sproži ukrepe. V primeru ugotovljene kršitve ali nevarnosti objave bi moral imeti pooblastilo, da ponudnikom spletnih storitev odredi takojšnjo izvedbo tehničnih ukrepov za preprečitev dostopa do spornih vsebin oziroma njihovo trajno in dokončno odstranitev s spleta.

Ukrep 3: Prepoved aplikacij, ki omogočajo ustvarjanje in distribucijo generiranje spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve upodobljenih oseb

Generativni modeli umetne inteligence, ki na preprost ukaz ustvarijo fotorealistične gole podobe, niso nevtralna orodja, temveč izdelki z varnostno napako v zasnovi. Ker UI vsebino aktivno generira, morajo podjetja nositi polno odgovornost za varnost svojih produktov. Zato predlagamo pripravo ukrepov na evropski in nacionalni ravni za prepoved distribucije in uporabe aplikacij oziroma programskih vmesnikov, ki omogočajo generiranje spolno eksplicitnih vsebin brez privolitve upodobljenih oseb. Razvijalci morajo v arhitekturo modelov implementirati tehnične varovalke, ki učinkovito omogočajo ustvarjanje tovrstnih škodljivih vsebin. Trženje programskih rešitev, ki nimajo vgrajenih takšnih varoval proti zlorabam, pa bi moralo biti  sankcionirano.

Ukrep 4: Širitev zaščitnega ukrepa prepovedi približevanja žrtvi tudi na storilce, ki niso v bližnjem razmerju z žrtvijo

Predlagamo spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki bi omogočile  izrek prepovedi približevanja tudi osebam, ki niso v bližnjem razmerju z žrtvijo oziroma niso bile v preteklosti v bližnjem razmerju z žrtvijo. Ukrep prepovedi približevanja se nanaša na določen fizični kraj, osebo ali (virtualno) komunikacijo, kar pomeni, da bi ukrep zajemal tudi t.i. primere cyber stalkinga (kibernetskega zalezovanja). To bi omogočalo uporabo tega zaščitnega ukrepa tudi za primere, kjer je podan utemeljen sum kaznivega dejanja ali prekrška z znaki nasilja za recimo sodelavce, kratkotrajna razmerja, znanci in podobno – torej povzročitelja, ki ni v bližnjem razmerju z žrtvijo v smislu družinskih in družini sorodnih odnosov.

Ukrep 5: Onemogočanje poravnave v kazenskem postopku v primeru nasilja v družini med bivšima partnerjema

Predlagamo spremembe 161.a člena Zakona o kazenskem postopku na način, da poravnava med domnevnim storilcem in žrtvijo več ne bo mogoča za primere kaznivega dejanja nasilja v družini. Povzročitelj nasilja v družini in žrtev se namreč ne moreta enakovredno medsebojno dogovoriti o razrešitvi “spora”, saj je razmerje moči v tovrstnih odnosih izrazito v korist povzročitelju nasilja.

Ukrep 6: Učinkovitejše omejevanje stikov med žrtvijo in storilcem v sodnih postopkih

i. Sprememba prakse s sprejemom protokola za zmanjševanje stikov med žrtvijo in storilcem

Predlagamo, da Ministrstvo za pravosodje v sodelovanju s Sodnim svetom pripravi navodila oziroma protokol za posebno skrbno ravnanje v primerih nasilja, na primer z razporeditvijo narokov tako, da žrtev in storilec na sodišče ne prihajata hkrati ali z zagotavljanjem, da žrtev in storilec na narok ne čakata v istem prostoru. V primerih zaslišanja preko videokonference iz 244.a člena ZKP naj se manjša sodišča večkrat poslužijo ukrepa izvedbe zaslišanja v prostorih policije oziroma drugega sodišča, v izogib neželenim stikom med udeleženci postopka.

ii. Načrt in zagotovitev sredstev za prostorske prilagoditve

Vlado Republike Slovenije naj pripravi načrt za prostorske prilagoditve sodišč in zagotovi dodatna proračunska sredstva, ki so potrebna, s katerimi bi onemogočili neželene stike med oškodovanci (pričami) in obdolženci v primeru različnih oblik intimnopartnerskega, družinskega in spolnega nasilja.

iii. Uporaba zaščitnih ukrepov tudi v nepravdnem postopku v primerih nasilja v družini

Predlagamo, da se tudi v postopkih po Zakonu o nepravdnem postopku, ki določa pravila za izrekanja ukrepov v primeru nasilja v družino po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini,  vključi prilagojene varnostne ukrepe za zaščito dostojanstva žrtev nasilja v družini (analogno varstvu po ZKP), kot je na primer možnost zaslišanja preko videokonference.

Ukrep 7: Širitev dostopa do brezplačne pravne pomoči (BPP) za žrtve nasilja

i. Poenotenje prakse dodelitve BPP

Poenotenje praks služb za dodelitev BPP žrtvam nasilja na način, da je za žrtve intimnopartnerskega, spolnega, družinskega in drugega nasilja nad ženskami. Žrtve sicer ne nastopajo kot “stranke” postopka, navadno so na sodnih obravnavah prisotne v času zaslišanja kot priče. Ker pa gre za sodne postopke pregona ravnanj, s katerimi je bilo običajno najbolj grobo poseženo v njihovo osebno in telesno integriteto, bi zagotovilo BPP v primerih, ko so žrtve v ranljivem socialno-ekonomskem položaju, omogočilo varovanje interesa, položaja in dostojanstva žrtev med postopki.

ii. BPP tudi v drugih pravnih postopkih o urejanju razmerja, povezanega z nasiljem

Predlagamo spremembo Zakona o brezplačni pravni pomoči in Zakona o preprečevanju nasilja v družini tako, da se bo lahko BPP podelila na podlagi ocene ogroženosti za vse postopke, povezane z urejanjem razmerij med družinskimi člani, kjer je prišlo do nasilja v družini (tudi za npr. delitev skupnega premoženja).

Ukrep 8: Odprava anomalije, ki dvema storilcema, ki sta kriva spolnega nasilja ali nadlegovanja, omogoča milejše kazni

Odpraviti je treba anomalijo v 170. in 171. člen Kazenskega zakonika, ki je omogočila, da sta bila moška, ki sta spolno napadla dekle, namesto na zaporno obsojena na pogojno kazen. Do take sodbe je prišlo, ker definicija sostorilstva v Kazenskem zakoniku pri predpisovanju kvalificiranih oblik kaznivih dejanj povsod govori o dveh ali več osebah – razen pri posilstvu in spolnem nasilju. Uporaba množinske oblike za sostorilstvo pri teh dveh kaznivih dejanjih neutemeljeno odstopa od ureditve v drugih kaznivih dejanjih, kar je nevarno in škodljivo. Zakon, ki te spremembe omogoča je že v parlamentarni proceduri in bi moral biti sprejet še v tem mandatu.

Ukrep 9: Nagovarjanje mlajših od 15 let za spolne namene mora postati kaznivo

Nujna je izboljšava 173.a člena Kazenskega zakonika, saj bi morala definicija kaznivega dejanja pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene, kriminalizirati tudi dejanja nagovarjanja mladoletnih oseb. Trenutno zgolj nagovarjanje ni kaznivo, potrebna so konkretna dejanja za uresničite srečanja. Spremembe bi morale nasloviti tudi probleme razkrite ob manku podlage za pregon nekdanjega župana Dornave. Zakon, ki te spremembe omogoča je že v parlamentarni proceduri in bi moral biti sprejet še v tem mandatu.

 

Prvih 20 Podpisnic: