Js sem bila od 12. do 20. leta v postopku proti bivšemu očimu zaradi spolne zlorabe. Enkrat sem pričala pri dvanajstih, enkrat pa pri šestnajstih letih.
Tak proces je že itak travmatičen, ker moreš v prostoru pred tremi neznanci govorit o tem, kaj se ti je zgodilo – medtem ko te obramba sprašuje o vsaki podrobnosti, da bi našli kakšno luknjo v tvoji zgodbi – potem pa je bilo še tako narejeno, da je bil storilec obakrat v isti sobi kot jaz, sedel en meter za mano in poslušal vsako besedo.
Res ne razumem, zakaj je mogel bit on zraven pri tem. Bilo je g r o z n o. In cela moja družina (ki ni imela pojma, kaj se je dogajalo, dokler nisem povedala) je mogla pričat in vse so spraševali o tem, če sem veliko lagala kot otrok, če potrebujem veliko pozornosti itd … pač, vse nas je čist zjebal ta sodni proces.
Na koncu smo celo “zmagali” in sem dobila nakazan nek denar od njega, ampak me ni nihče obvestil, da bi mogla ta denar že ne vem kdaj prijavit kot odškodnino od sodišča – zato je moja mami za pol leta izgubila celotno socialno podporo in sem nas potem jaz preživljala s to odškodnino. Sem upala, da se je od takrat kaj izboljšalo, ampak se očitno ni????