Pozdravljeni,
super krasna akcija, upam, da bo pomagala ženskam, da se opogumijo in o tem spregovorijo! Rada bi delila svojo izkušnjo, sicer psihičnega nasilja bivšega fanta. Razšla sva se (mesec in letnica umaknjena), jasno sem povedala, da je konec in želim svoje življene živeti brez njega. Ni se izšlo, ker se “odrasel” moški ni znal obnašati, najine vrednote in cilji so si bili popolnoma različni, poleg tega pa ni znal nadzorovati svoje jeze. Prvi mesec je bil nekako ponižen, kako mu je žal, da poskusiva še enkrat in ker sem vztrajala pri svojem prav in se nisem vdala ter padla na njegove prazne obljube je zadeva dobila preobrat. Konstantno klicarjenje na telefon, ni bilo važno, koliko je ura. Ko sem številko blokirala, jo je skril, saj tako “pametni” telefon ne prepozna, da je bila telefonska predhodno blokirana in klic iz NO CALLER ID vseeno pride preko. Poleg klicanja je zlorabljal tudi moj elektronski naslov, kjer mi je grozil na vse načine, grdo govoril o meni in moji družini na koncu pa se grozil, da bo mojemu direktorju poslal pismo o meni. Da ne govorim o tem, da me je kot nek psihopat vsak dan čakal pred službo, zato sem se skrivala in iskala druge izhode domov, samo da se ne srečava. Pa si misliš, saj bo nehal, če ga že toliko časa ignoriram …no pa ni odnehal. Tako daleč je prišlo, da sem zamenjala telefonsko in elektronski naslov. A kaj ko je dobil mojo službeno telefonsko, ker se je na recepciji predstavil kot nekdo drug. Službeni elektronski naslov pa je NA ŽALOST imel od prej, ker sem mu enkrat poslala nek oglas iz njega. NAPAKA! Pa je klicaril na službeno telefonsko in pisal na službeni mail…parkrat ga po službi nisem opazila, ker me je čakal v zasedi, zato se mi je približal in me ogovarjal, se me dotikal. Kaj občutiš takrat? Paniko, tesnobo in strah! Odločila sem se, da ga grem prijavit na policijo. Ko sem prišla PRED policijsko postajo, sem rekla, da bi rada prijavila bivšega partnerja za nadlegovanje in po 5 minutah pregovarjanja z domofonom, ne osebo, sem objokana odšla domov, češ ne morejo nič narediti, dokler ni nič fizičnega. HALO? A bom čakala, da bo prepozno? No ker se grožnje, nadlegovanje in čakanje pred službo niso nehale, sem klicala na anonimno telefonsko številko policije, kjer mi je prijazen gospod povedal, da naj grem še enkrat pa policijsko postajo in povem, da želim podati izjavo, da naredimo zapisnik in se dogovorimo, kako ukrepati naprej. Povedal je tudi, da če se mi kdaj približa naj takoj pokličem 113, da pride najbližja patrulja. Res sem to naredila, tokrat sem imela popolnoma drugo izkušnjo, pozitivno izkušnjo. Prijaznima policistoma (moški in ženska) sem podala izjavo, obravnavala sta me korektno in resno, kar ti da nek občutek upanja, da se bo zadeva končno uredila. Izmeček je na dom dobil najprej obvestilo o sproženem postopku, imel je tudi možnost izpodbijat izjavo in ker je seveda ni imel s čim za izpodbijat, je 14 dni kasneje dobil še denarno kazen 400€. Zadeva se je umirila, sicer ne popolnoma, ampak sedaj lažje vse skupaj predelam, ker je tudi moje mentalno stanje drugačno in še vedno se tolažim s tem, da ga še vedno lahko ponovno prijavim. Če bi (mesec in leto umaknjena) vedela, kako izpeljati postopek prijave, bi ga prijavila že (mesec umaknjen) in ne bi čakala do (mesec in leto umaknjena). TO SE PAČ NE SME DOGAJAT!
Če bo v pomoč, je bil zoper njemu sprožen postopek o prekršku zaradi suma storitve prekrška po 1. odstavku 6. člena o varstvu javnega reda in miru.
Hvala in vse dobro!
#nisemprijavila, januar 2022
