Nasilja nisem prijavila, ker me je vedno znova uspel prepričati, da sama ustvarjam to, kar dobim. Da sama manifestiram odnos, ki ga ima do mene. Da sama kličem po tem, da me nosečo pretepe in da sem plava po telesu. Da sama kličem po tem, da me z dojenčkom v naročju brca.
Sama sem kriva, kaj pa sem taka kurba, da se pogovarjam z vodovodarjem in flirtam z njim, ko pride popisat števce. Sama sem kriva, ker imam mentaliteto žrtve in vse to se mi reflektira nazaj. Sama sem kriva, kaj pa nočem po treh mesecih porodniške it delat nazaj, da bi lahko on koristil starševski dopust. Sicer za dojenčka ne zna poskrbeti, ker še nikoli ni in ker je noči in dopoldneve prespal ali igral igrice, medtem ko sem zaradi krčev noči prebedela z dojenčkom in ko nisem imela tri tedne časa, da bi si umila lase. Ampak sama sem kriva, kaj pa ga ne ubogam. Sama sem kriva, kaj pa težim. Težim, da naj preživlja družino, da naj hodi v službo, da naj doma kaj pospravi, da naj preživlja čas z otrokom. Sama sem kriva. Težim, ne ubogam moškega pri hiši in nasploh… obstajam.
In temu vsemu sem verjela. Dokler sem morala rešiti dojenčka, če že sebe nisem znala in zmogla.
#nisemprijavila, februar 2022
