Zbrana pričevanja #tusem

Živjo Nika & Co. Pri vaši (še eni hvalevredni) akciji Pričevanja upokojenk in upokojencev bi želel pripomniti/spomniti, da verjeto ne boste uspeli zabeležiti kruto žalostnih zgodb velikega števila tistih upokojencev, ki imajo res mizerno nizke pokojnine, saj si z njo ne morejo privoščiti računalnika in plačilo interneta ter vam tako preko spletnega obrazca povedati svojo zgodbo.  Te zgodbe so gotovo še bolj žalostne, kot te, ki jih boste dobili preko spletnega obrazca. Na splošno je prehod v pokoj v nekem smislu ponižanje za človeka oziroma izguba njegovega dostojanstva: nenadoma ima (praviloma) bistveno manjši priliv denarja, posledično mora močno zmanjšati standard...

Dober dan tisti, tistemu ki me bere. Sem invalidsko upokojena profesorica in moram pre-živeti s 380 € mesečno. Sreča v nesreči je dejstvo, da zaenkrat še živim v svojem stanovanju in mi vsaj ni treba plačevati najemnine. Vendar se lahko tudi to prav kmalu spremeni. Moj brat me je spolno zlorabljal in posiljeval od mojega 10. do 14. leta. Zaradi tega si nikoli nisem mogla ustvariti lastne družine in pri štiridestih se mi je psihično zdravje toliko poslabšalo, da sem morala za dve leti v psihiatrično bolnico.  Odtlej sem invalidsko upokojena. Žal sem zamudila vse zaknite roke, v katerih bi...

Invalid prve kategorije 508 €, kako lahko z tem denarjem preživiš. ,,revež, lačen, na mrzlem, brez prihodnosti. Zraven vsega tega pa še bolezen ki je povzročila invalidnost in ne moreš delat. Nevem kako naprej… Vem pa, da na ZPIZU in vlada dobro vedo za te miloščine, samo nič ne ukrepajo.

Pozdravljen Inštitut 8. marec in iskrena hvala, da lahko povem svojo zgodbo in to, da ste PRVI v mojem življenju, ki jo želi slišati. Stara sem 66 let, imam 40,6 let delovne dobe in sem upokojena od 31.12.2018. 23 let sem samska. Od leta 2000 sem kot samohranilka skrbela za dijakinjo srednje šole (starejša hči) in šoloobvezno (mlajša hči) vse do leta 2015, ko je končala fakulteto. Danes sta obe zaposleni. Vso obdobje njunega šolanja sem preživela brez pomoči republiške štipendije, saj sem bila vselej zavrnjena, ker sem presegala cenzus in kot samohranilka ter zaposlena v javnem sektorju v skupini...

Celo delovno dobo sem bil plačan po tarifnem razredu za srednjo šolo. Med delom sem diplomiral in postal diplomiran inženir, a nisem nikoli dobil dela za svojho izobrazbo. Skratka, vseskozi sem bil plačan po srednješolski “grupi” in delal v turnusu, kar pomeni dodatke za praznike, nedelje, nočne, popoldanske itd. Denarja sem imel dovolj, a upokojil sem se invalidsko 3 leta prezgodaj in zdaj, ko sem sam v hiši, sem formalno pod pragom revščine. Sreča, da sem si poleg naše hiše, ki sem jo podedoval, sezidal še eno hišo, katero sem zdaj lahko prodal, drugače bi se iz rodne hiše moral...