KAKŠNA JE VSEBINA ZAKON O RTV ZA KATEREGA BOMO GLASOVALI NA REFERENDUMU?
Na referendumu 27. novembra glasujemo ZA podporo noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki jo je parlament sprejel julija letos. Novela zagotavlja popolno institucionalno in programsko avtonomijo naše največje kulturne in informativne ustanove od vsakršne oblasti ter uredniško neodvisnost, da bi lahko nemoteno opravljala svoje osnovno poslanstvo: zagotavljanje kakovostnih informativnih, izobraževalnih, otroških, kulturnih, umetniških in razvedrilnih vsebin. Novela spreminja koncept upravljanja RTV in odvzema odločilni vpliv državnega zbora in vlade in s tem političnih strank na imenovanje organov upravljanja in nadzora ter posredno urednikov RTV programa.
V čem je problem trenutnega zakona?
Najbolj problematična je sestava oziroma način imenovanja dveh ključnih organov upravljanja in nadzora RTV Slovenija, programskega sveta in nadzornega sveta.
- Trenutno veljavna ureditev sestave programskega sveta: od 29 članov programskega sveta je 21 članov imenoval državni zbor, in sicer pet neposredno na predlog parlamentarnih strank, 16 – od tega osem na začetku mandata sveta in osem po dveh letih – pa na podlagi javnega poziva gledalk in gledalcev, naj predlagajo kandidate. Programski svet ima velik vpliv na upravljanje in delovanje slovenske javne RTV, saj sprejema ključne kadrovske in programske odločitve pri delovanju RTV Slovenija.
- Trenutno veljavna ureditev sestave nadzornega sveta: od 11 članov nadzornega sveta je državni zbor imenoval pet članov, vlada pa štiri člane (dva pa imenujejo zaposleni). Med glavnimi nalogami nadzornega sveta sta sprejemanje statuta na podlagi predhodnega soglasja programskega sveta in finančnega načrta javne RTV.
Trenutna ureditev, ki jo novela odpravlja, je omogočala bistveno prevelik vpliv politike in ne omogoča strokovnega delovanja obeh organov ter izpolnjevanja temeljnih zakonskih nalog RTV - delovanja v javnem interesu. Strankarska politika je neposredno posegla v avtonomijo javne RTV in ji povzročila težko popravljivo škodo, saj RTV Slovenija vedno težje opravlja svojo javno funkcijo, poslanstvo in vlogo. Programski svetniki so večkrat pokazali, da ne delujejo v interesu javnosti ali javnega interesa, ampak izključno v interesu političnih strank, ki so jih imenovale v programski svet.
Kakšno rešitev prinaša novela, za katero bomo glasovali na referendumu?
Namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta se uvaja enoten organ upravljanja in nadzora, to je Svet RTV Slovenija, ki ga bo sestavljalo 17 članov. Politika, niti Državni zbor niti Vlada, po novem zakonu ne bosta imeli več možnosti imenovati nobenega svetnika v svet javne RTV.
Svet bo sestavljen iz:
- 6 članov sveta bodo imenovali zaposleni na RTV,
- 11 članov pa bodo imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik Republike Slovenije, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, Nacionalni svet invalidskih organizacij in Varuh človekovih pravic Republike Slovenije.
Novela zakona kot posvetovalno telo Sveta uvaja finančni odbor, ki ga bo sestavljalo pet članov, za katere se med drugim zahteva visoka strokovna usposobljenost in delovne izkušnje s finančnega področja ter ustrezna izobrazba.
Spreminja se tudi vodenje RTV Slovenija, saj bo dosedanjo funkcijo generalnega direktorja nadomestila štiričlanska uprava v kateri bo tudi delavski direktor, kar je glede na tehnološke spremembe in obstoječo medijsko-komunikacijsko okolje primernejši model upravljanja.
Celoten zakon si lahko preberete na naslednji povezavi: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B)
