O NEUSTREZNI ZAKONODAJI SMO PISALI ZAGOVORNIKU NAČELA ENAKOSTI
Kljub splošnemu prepričanju, da je obvezna javna osnovna šola v Sloveniji dostopna vsem učencem in učenkam, to v praksi ne drži. Dejstvo je, da je z osnovno šolo povezanih ogromno stroškov in stisk otrok in njihovih staršev, ko ti svojim otrokom ne morejo omogočiti plačljivih šolskih aktivnosti. Finančni zalogaj staršem med drugim predstavljajo dnevi dejavnosti, kamor štejemo kulturne, naravoslovne, športne in tehniške dneve. Dnevi dejavnosti so del obveznega programa osnovne šole, kar pomeni, da je udeležba učenk in učencev na njih obvezna, odsotnost pa mora biti upravičena. V okviru dnevov dejavnosti se vsebine predmetov medsebojno povezujejo, njihove izvedbe pa so lahko zelo raznolike (npr. raziskovalni tabor, projektni tedni) in se lahko izvajajo kot ekskurzije.
Pri določenih dnevnih dejavnosti nastanejo tudi stroški (npr. za prevoz, vstopnice), ki jih trenutno pokrijejo starši učenk in učencev. Socialne neenakosti, ki izvirajo iz dohodka in dela staršev se s tem lahko hitro reproducirajo in prenašajo na otroke, zato je še toliko bolj pomembno, da država sprejme odgovornost, da vsem učenkam in učencem zagotovi enake dostop do vzgojno-izobraževanih aktivnosti v javnih osnovnih šolah, ne glede na njihovo ekonomsko ozadje.
Ob podrobnejši analizi zakonodaje se celo zdi, da je praksa, ko starši finančno participirajo za udeležbo svojih otrok pri dnevih dejavnosti, zelo verjetno v nasprotju z zakonodajo. V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, krovnemu zakonu na področju šolstva, namreč dnevi dejavnosti niso navedeni med izjemami obveznega programa javne osnovne šole, kjer starši lahko finančno participirajo. Zato smo za mnenje o ustreznosti takšne prakse povprašali tudi zagovornika načela enakosti, čigar odziv bomo objavili v kratkem.