Pričevanja #nisemprijavila

Nisem prijavila, ker ne zaupam inštitucijam, še več, uradne inštitucije so me vedno znova pustile na cedilu in me razočarale. Zato sem tiho in trpim še naprej, vem, da sem v tem sama in da mi nihče ne bo pomagal.

Nisem prijavila Stara sem bila 15, on 22. Pisal mi je na Facebook, pogovarjala sva se prb. 4 mesece, ko sem se odločila, da bi rada izgubila devičnost. Bilo je grozno, želela sem, da se konča. Vsaj v tistem trenutku

Ne vem kako naj sploh začnem … Bila sem v skoraj dvanajstletni zvezi. S prva je bila to tri leta zveza na daljavo. Začela sva kot najstnika. Prvič se je zgodilo po enem letu zveze. Tisti dan sem na hitro

Nisem prijavila, ker me je prepričal, da si to zaslužim.   #nisemprijavila, februar 2022

Tudi sama #nisemprijavila nasilja. Zakaj? Se sama ne vem. Morda zato, ker sem potihoma upala, da bom lazje pozabila vse nasilne dogodke, da bom lazje pozabila, da me je ranil nekdo, ki bi me naj imel rad. Moja zgodba se

Bila sem otrok. Stara nekje 7-8 let, ko se je zgodilo prvič. Moj očim, prva moška figura v mojem življenju (z biološkim očetom nisem nikoli imela stika, ker sta bila moja starša ločena od mojega 2 leta in ni bilo

Bil je 16 let starejši Belgijec, jaz pa mlada in ranljiva po končanju dolgoletne zveze in z velikimi finančnimi izzivi, zaradi katerih sem se morala preseliti in Ljubljane v majhno rodno mesto. Ko je bil trezen, je bil krasen. Ko

Nisem prijavila, ker sem bila mladoletna. Če sem bolj natančna, moja mama je doživljala psihično in fizično nasilje več let s strani svojega takratnega partnerja (13 let – od mojega 6. leta). Posledično sem to nasilje doživljala tudi jaz (kako

Stara sem bila 11. Baje sem privolila, kolikor se pri teh letih da privolit (to je bilo v casih ko smo bili otroci pri 11 res se otroci). Tudi kasneje, ko sem odlocno rekla ne, se vedno ni nehal. Povedala