Nikoli me ni udaril. Nikoli se me ni dotaknil tako, da mi ne bi bilo prav. Pa vendar je bil nasilen do
mene.
O sebi je ustvaril podobo, v katero sem dolgo časa verjela. Tudi drugi so verjeli, nekateri ga še danes
vidijo takšnega. Je privlačnega videza. Vrhunski športnik. Po izobrazbi (umaknjeno zaradi
anonimnosti). Prostovoljec z (umaknjeno zaradi anonimnosti). Prihaja iz premožnejše,
visoko izobražene družine. Jaz pa … punca z nizko samopodobo. V življenju sem se morala kar veliko
odrekati in boriti, tudi da sem lahko prišla do izobrazbe. Družina mi ni bila v oporo, kvečjemu sem v
tej doživela veliko nasilja. Ko sem ga spoznala, sem mislila, da prihajajo boljši časi, da mi bo ob njem
lažje. Na začetku je bil res ljubeč in skrben, dobil je moje zaupanje. Vedel je, kakšno je moje življenje,
kaj vse sem prestala. To je tudi izkoristil. Začelo se je nekega večera. Ni mu bilo prav, da se tudi jaz ne
ukvarjam s športom (šport, ki ga trenira, zahteva veliko financ, zame preveč). Nekega drugega dne
mu ni bilo prav, da sem bila s prijateljico na istem koncertu kot on (po njegovo se sploh ne bi smela
pojaviti tam. Zakaj ne, nisem razumela. Mislim, da je samo hotel imeti neko obliko nadzora nad
mano). Zato se je na koncertnem prizorišču začel dreti name. Ni prespal pri meni, ampak pri bejbi s
katero me je varal (tega takrat nisem vedla). Naslednji dan se je drl name, ker naj bi zaradi mene
izgubil majico. Moja družina zanj ni bila dovolj dobra. Takih in drugačnih obtoževanj je bilo veliko in
vsa je potrdil z dogodki iz moje preteklosti. Jaz pa sem vse to požirala v sebi in se mu opravičevala.
Vedno znova sem rekla “oprosti”. Jaz, ne on. Prevzela sem to, da sem najslabša. Ničvredna. Neumna.
Grda. Njegovo nasprotje.
Ko je nekega dne zaključil najino zvezo, se je moj pravi pekel šele pričel. Izvedela sem za vse njegove
laži, manipulacije, varanje (varal me je tudi na taboru, kjer je kot prostovoljec skrbel za
(umaknjeno zaradi anonimnosti). Se ga tam napival. Drogiral. Tabor organizira (umaknjeno
zaradi anonimnosti), ki pobira te in one nagrade za svoje delo. Furajo jo pa modeli, ki se na taborih
enako kot moj bivši napivajo, drogirajo. Ko so otroci na taboru. V njihovi oskrbi. Oblek in drugih
stvari mi skoraj eno leto ni vrnil, čeprav sem ga prosila, naj to naredi. Ko mi jih je, so bile med mojimi
tudi obleke neke druge osebe. Izvedela sem tudi, da me je okužil s SPB. Seveda je bila to moja krivda.
Tokrat mu nisem rekla oprosti.
Padla sem v hudo depresijo in se iz nje vlekla več let. Še danes imam težave z zaupanjem in me
preganjajo nočne more o njemu. Imam PTSD. Izgubila sem veliko bližnjih oseb, ker so se postavili na
njegovo stran. “On pa že ni tak. Kake si izmišljuješ.” Baje sem imela srečo, da me je sploh kadarkoli
pogledal in kako zelo lepo je ravnal z mano. Njegova kričanja so opravičevali s tem, da sem jaz pač
težavna.
Kako lahko prijavim nasilje, ki je nevidno, pa sem ga vseeno doživela?! Kdo mi bo verjel, ko mi še
najbližji niso hoteli?! Psihično nasilje ima tako veliko obrazov in dokler ga ne doživiš, ne veš, kaj to
sploh pomeni. Premalo se govori o tej vrsti nasilja in kako se pred njim zaščititi.
Vem, da on ne bo nikoli odgovarjal za kar mi je naredil. Pravijo, “odpusti in pomirjena boš.” Moj mir
mi prinaša to, da sem te besede odposlala v vaš nabiralnik, in s tem, ko sem sprejela, da mu ne rabim
odpustit in pozabit na vse kar mi je naredil.
