Sedaj sem boljše, sedaj sem ok. Vsem to rečem, vsem dam to za videti. Moj fant je super. Vsi ga imajo
radi. Saj, zakaj ne? Saj samo o tem govorim. Da sem sedaj dobro, da je težav konec.
Noben ne ve kaj se je zgodilo lansko poletje. Kako sem ležala na trebuhu, kako sem stegovala roke
nazaj proti njemu, kako sem imela obraz v blazini, jokala, govorila, da boli; vrjetno ni slišal. Obraz je
bil v blazini, ki je zadušil moje besede, da boli, naj neha.
Ko mu je prišlo je vstal in si šel splaknit kurac v kopalnico. Ko je vstal sem dvignila glavo iz blazine. Šla
sem na wc, kjer sem ga ogledali zagledala svoj objokan obraz. Ko sem se videla v ogledalu sem takoj
vedela. Vedela, da sem, da sem bila posiljena. In šla sem nazaj v sobo. Kot da se ni nič zgodilo. On
vrjetno sploh ni opazil, da sem jokala.
Zakaj nisem prijavila? Ker s tem izgubil njega, izgubim življenje. Dober človek je in vrjamem, da me
ime rad.
Zakaj ne bom prijavila? Ljudje okoli mene vidijo, da sem bolje. Da dobro vpliva name.
Držim se načela prej boš dala prej boš spala. Vem da pogosto bom ponoči zaspala, če dam noge
narazen, on se sprazni in imam mir. Drugače bi si dotike, ki si jih ne želim podaljšala, konec bi bil isti.
