Bil je (datum umaknjen) leta 2017. Napetost v zraku je bila tako grozna, da bi jo lahko rezal z nožem. Vsak pogovor se je končal s kregom in zaljivkami… “Nesposobna si” za vsako zadevo, ko njemu ni bila vsec.
..tako kot so njemu prali možgani njegovi starši……S partnerjem sva bila skupaj malo več kot 10 let.
Imela 2 mala otroka (3 in 5 let). On nas je vedno znova omejeval…vedno znova otroka nista smela biti
glasna, ker je želel tišino, ker je on želel počivati po kosilu. Vsak hrup ga je motil. Vsak dan kot “hoja
po jajcih”. Kadar njemu kaj ni pasalo je metal stvari po stanovanju, brcal in razbijal pohištvo. Tudi kaj
je odnesel direktno v kontejner…Meni govoril, da sem nesposobna, kadar ni bilo kaj po njegovih
kriterijih in pričakovanjih. Tako ozračje je bilo 4 leta. Če ne bi v drugo nenačrtovano zanosila, bi
spakirala in odšla…Pa sem ostala. Ceprav mi je notranji občutek govoril, da naj grem, ker je
nevarno…Tistega večera je za spremembo on otrokoma bral pravljice. Jaz sem pospravljala v kuhinji.
Naenkrat se mi je zdelo, da tako napetega ozračja ne morem več prenašati. Začela sem izražati jezo
na njegov način…z razbijanjem in uničevanjem……oz metanjem krožnikov po tleh…daleč stran od vseh…a nisem mogla več prenašati te grozne napetosti, tega strahu kdaj bo on spet kaj razbijal, kdaj
mu spet nekaj ne bo v redu. On ni razmišljal ..Razbila sem 3 kroznike, četrtega držala v roki…priletel
je kot vihra, me vlekel za roke in me začel s pestjo tepsti po glavi….udaril je večkrat….roke sem imela
na zapestjih črne naslednji dan …Oba otroka sta to gledala….Ko je nehal, se je zavedel, kaj je
naredil..Kot dojenček se je jokal na postelji. Oba otroka sta v strahu jokala ob meni…V glavi mi je šlo
na tisoče misli, tudi beg stran z otrokoma..pa nisem zmogla. Hotela sem klicati policijo, pa je iz prvega
sosednjega bloka soseda policistka…nisem bila pripravljena na to, da me soseda obsoja. Pred mojimi
starši me je bilo sram. Čez 2 dni sem šla do svoje zdravnice in je naredila zapis v kartoteko in popisala
modrice na roki in glavi. A je jasno povedala, da brez prijave na policiji ne bo veljalo nič ..Zahtevala
sem od njega naj gre na terapije, a žal pri tem nisem vztrajala. To je moja zgodba. Vedno sem rekla,
da nihce ne bo dvignil roke nad mano….a žal ko se je zgodilo, nisem zmogla oditi….
