Nisem prijavila, ker me je bilo strah, da mi nihče ne bo verjel. Še sama si nisem želela priznati in sem
potrebovala kar nekaj časa, da sem začela dogodek poimenovati kot nasilje.
Nisva bila par, sva se pa dobivala. Bilo je veliko red flagov, zakaj bi morala cimprej stran od njega. Po
smrti bliznje osebe sem iskala tolazbo. Obrnila sem se nanj. Ko sem objokana zaspala ob njemu, je
njegov penis porinil vame. Tega nisem zelela in on ni zelel odnehati. Ko sem se ga le resila, me je
sredi noci vrgel iz svojega stanovanja. Ko sem ga vprasala, zakaj mi je to naredil, mi je rekel “razumi,
da nisem mogel zaspati.” Nimam obcutka, da bi kdorkoli to jemal kot nasilje, ne glede na to, kako
umazano in ponizano sem se pocutila. Krivim seveda sebe, ker sem se kljub vsem negativnim
znakom, obrnila nanj.
