Sicer pri meni ne gre za partnersko nasilje, pa vendar gre za nasilje v družini.
Brat, diagnosticiran psihični bolnik, ki zavrača zdravljenje je meni in materi grozil leta in leta, tudi fizično se je spravil na naju.
Nož pod vratom, potiskanje v vrata, proti oknom ipd… Vsakdanje grožnje so bile stalnica.
Ko so ga prisilno zvlekli na zdravljenje je bilo vse zapisano, kaj je počel, kako je postopal, grozil, bil nasilen ipd…
Policija je posredovala pri vsaki hospitalizaciji, saj ga zdravstveni delavci niti slučajno niso mogli obvladati, ker je mlatil tudi po njih. V zadnjem primeru ga je lahko obvladalo 14! ljudi. 14 !!! 2 marici, zdravnik in spremljevalno osebje iz rešilca.
Ko so ga zdravniki za silo sestavili skupaj, je bil vedno poslan domov. Terapije je zavračal, situacija se je vsakič ponovila. Psihičnih bolnikov pa se ne sme zdraviti brez njihove privolitve. Ki je seveda ni dal. Ko je bil po zdravniških kriterijih “zadosti” nevaren so ga odpeljali.. za nekaj tednov.
Ko se je vrnil.. spet ista zgodba.. kot pokvarjena plošča. Me je ponovno napadel, sem zbežala takoj do PP. Spet ni bilo v redu.. bi mogla od doma poklicat, da bi bilo prav. Pustimo ob strani, da bi me ta čas že prebutal do smrti.
Policija mi je rekla: ne moremo ukrepati, ker se vam nič ne vidi. Odselite se, če je tak problem bit z njim. To je odgovor uradne osebe, zaposlene na PP. Pa ne 1x… 2x..Za bruhat!
CSD je rekel, da ga bo poklical na pogovor. Nič…
Potem, pa ko pride do umorov in podobnega pa napišejo… storilec je stari znanec policije. Ali pa policija je storilca že obravnavala.
Da kopiram le delček 4. člen zakona o Policiji…
- člen
(naloge policije)
(1)Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, so:
–varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,
–preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov…..
V teh primerih se res sprašujem, zakaj jih sploh imamo…
