Hej,
saj ne vem kje naj začnem.
Prvič, ko sem se znašla v situaciji, kjer sem bila tako fizično, kot psihično maltretirana, sem bila stara komaj 17 let. Bila sem v zvezi, svoji prvi zvezi s prvim fantom. Eno leto sem trpela manipulacije, obtoževanja, obsesijo, zalezovanje…vse to je vodilo do fizičnega nasilja, grožnje z nožem in pištolo. Davil me je toliko časa, dokler nisem izgubila zavesti, večkrat.
#Nisemprijavila, ker me je bilo strah, ker je grozil moji družini, prijateljem, ker sem bila na koncu že tako uničena od vsega, da mi je bilo že vseeno, ali bom preživela naslednji napad ali ne. Po tihem sem si želela, da se vse zaključi in me enostavno več ni. Hvala bogu, se mi je uspelo, po zaslugi njegovih prijateljev, katerim bom večno hvaležna, izviti iz primeža nasilja. Žal mi je, da se nisem obrnila po pomoč prej, kar pa nisem storila samo zato, ker me je bilo preveč strah in sram, ker sem mislila, da sem dejansko sama kriva za njegovo obnašanje in ker sem verjela in še vedno verjamem, da bi bil pripravljen meni in mojim bližnjim kaj narediti.
Nekaj let kasneje, pa sem doživela še hujšo izkušnjo.
Ko mi je končno uspelo, vsaj do neke mere, razčistiti stvari iz preteklosti, ko sem končno uspela sestaviti nazaj polomljene dele sebe, se mi je vse ponovno razbilo na miniaturne delčke, katerih mi še dan danes ni uspelo pobrati in so ostali še vedno raztreščeni tam….
Preko študentskega servisa sem bila nekaj časa zaposlena v restavraciji (ime umaknjeno). Ko se je zgodilo kar se je, sem bila zaposlena drugje, tu sem samo občasno pomagala.
Dogodka se ne spominjam, vem to, kar so mi povedali in kar se je ugotovilo, ko so stvar raziskali.
Dne xxx sem se zbudila v bolnišnici, oblečena v njihovo haljo, njihove ”spodnjice”, priklopljena na 3 flaše. Nič jasno, kje sem, kdo so ljudje okoli mene, kako sem se znašla tukaj. TEMA v glavi. Nikoli ne bom pozabila besed zdravnika ”Komaj smo te zbudili, skoraj si umrla ampak nisi več v nevarnosti.” Kaj se dogaja? Nič jasno. Nikogar niso mogli poklicati (od takrat imam na telefonu nastavljene emergency kontakte), tam sem bila čisto sama. Poklicali so očeta in sledil je pogovor, meni pa še vedno ni bilo popolnoma nič jasno. Tisti večer sem bila drogirana, GHB, bolj znano pod imenom tekoči ekstazi. Zadeva je bila prijavljena, ker je to standarden postopek, katerega naredijo v bolnišnici, ko ugotovijo, da je bila žrtev proti svoji volji omamljena in predozirana. Ja, bila sem predozirana, tisto noč sem skoraj umrla. Kaj vse se je dogajalo, manjka mi skoraj 12 ur spomina, ne vem, vem samo to, da mi po temu, ko sem se zgrudila po tleh, niso nudili pomoči. Nezavestno so me odnesli pred vhod Kina Šiška in pustili tam.
#Semprijavila, pa si včasih mislim da bi bilo bolje da nebi. Vse skupaj se je vleko par let in na koncu je dobil pogojno kazen. Človek, ki je bil spoznan za krivega za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, povzročitve nevarnosti in opustitev pomoči, človek, ki ima kartoteko že od prej, še vedno brezskrbno z nasmehom na obrazu dela v isti restavraciji, da ne pozabim omenit, LASTNIK restavracije.
Se pravi, par let ”zajebavanja” po sodiščih, razgovori s kriminalisti, odvetniki, povedat zgodbo tisočkrat, a ti bi rad vse skupaj samo pozabil, da na koncu dobi pogojno kazen. Predstavljajte si, koliko jeze je v meni, iščeš pravico pa na koncu dobiš kaj? Najhujše od vsega pa je sram, ponovno tista sram, ki sem se je komaj znebila, je prišla nazaj, tisočkrat večja. Na koncu daš na tehtnico vse stvari, kaj je bolje, iskati pravico in podoživljati travme znova in znova, ali imeti mir, katerega že tako ali tako nimaš več.
Spremenit zakone, spremenit višine kazni in predvsem zavedati se problema, preveč je zgodb, pa se bojijo povedati na glas.
Sama bom rabila še nekaj časa, da se bom znebila predvsem občutka nesigurnosti in krivde. So boljši in so slabši dnevi, pomembno je, da ne popustimo, da smo močne in da se spodbujamo, da ozaveščamo punce, ženske, da niso same in predvsem javnost, da to ni OK.
Če smo prijazne, če se smejem, če te pomotoma oplazim s pogledom, še ne pomeni, da sem ti dala dovoljenje, da se me dotikaš!!!
#samoJApomeniJA #semprijavila #nisemprijavila, marec 2022
