Nisem prijavila, ker ne zaupam inštitucijam, še več, uradne inštitucije so me vedno znova pustile na cedilu in me razočarale. Zato sem tiho in trpim še naprej, vem, da sem v tem sama in da mi nihče ne bo pomagal.
Do mene nikoli ni bil fizično nasilen, saj se je že v osnovni šoli naučič, da punce nikoli ne smeš prizadeti tako, da se vidi, bolečine morajo biti nevidne. Želel si je družine in mi pral glavo, da družina vedno mora držati skupaj, da so otroci največje bogastvo, ki ga lahko imaš in da je treba potrpeti vse, da je otrokom vredu. Da ženske, ki obračajo otroke proti očetu, so prasice in ko moški ubije žensko je to zato, ker ga je prasica zagotovo izsiljevala z otroki. Kaj boš drugo, kot da prasico ubiješ, greš par let v zapor in ko te čez nekaj let izpustijo, so otroci tvoji, dobiš vse premoženje, ki ga ne rabiš deliti s prasico in še prasice ne rabiš prenašati. Grde besede so me vsak dan znova ubijale in v meni je bilo vedno manj veselja. Ampak treba je potrpeti, že zaradi otrok, saj družina je največ, kar otrokom lahko daš, otroka potrebujeta očeta in mater… Neke noči, ki je bila precej psihično in fizično naporna, sem bežala iz lastne hiše in se skrivala, klicala sem policijo. Prišla sta dva mlajša policista, opravila z njim razgovor, ve biti zelo diplomatski, se opravičil, da je res nekaj spil in ker nikoli ne pije, se ni mogel kontrolirati in jaz sem se ustrašila, verjame da sem se, saj res nikoli ni takšen. Mene sta zasliševala, koliko sem popila. Ne vem,če je o tej noči splohbil narejen zapisnik, a takrat sem spoznala, da policija mi ne bo pomagala, če bom res v stiski. Čez nekaj mesecev nisem več zdržala in sem se preselila, pustila hišo in vzela samo osebne stvari in otroka. Na CSD sem vložila predlog za razveljavitev zveze. Ker je bila korona, je socialna delavka vse razgovore opravljala po telefonu, ker se on ni odzival v rokih je postopek trajal in nakoncu je naredila nek zapisnik. Moja družina si ni zaslužila niti ene obravnave, kjer bi se lahko vsedli in dogovorili ključne stvari, kjer bi mu nekdo povedal, da skrb za otroke pomeni tudi to, da plačuješ za njihove potrebe. Preživnina je bila določena na 50EUR, ker je bil brez zaposlitve. Tudi pozneje na sodišču je sodnica samo potrdila dogovor in mu zabičala, da mora plačevati. Do danes za otroke nisem prejela še niti eura, še več, plačujem tudi vse stroške in kredite za hišo, saj mu pripada polovica po zakonu, je brez zaposlitve in denarja nima, sama plačujem tudi vse potrebno za otroke in še denar za hrano jima dajem, da nista lačna, ko vikend preživljata z očetom. Če je le možno, me izsiljuje za denar, vedno žica za 5EUR, 10 EUR in jaz sem v tem boju sama. Ko smo postali 3 članska družina, z eno plačo, sem prejela nižji otroški dodatek in plačljivo kosilo v šoli. Ko sem izgubila zaposlitev, se je moj otroški dodatek povečal samo za dobrih 50EUR, čeprav sem izgubila res velik del dohodka. Preživnina še vedno ni izterjana, tako da tudi iz štipendijskega sklada nič ne dobim. IZ CSD me še nikoli niso poklicali, kako živita otroka in če zmorem, zmorem psihično in finančno. Nekoč sem prebrala zelo lepo misel, da bi moški moral spoštovati 3 ženske: žensko, ki gaje rodila, žensko, ki mu je rodila in žensko, ki se mu je rodila. Ta “moški” ne spoštuje niti ene od nas treh, ampak nas vse tri na tak ali drugačen način izsiljuje in nobena od nas nima pomoči. Vse inštitucije so tukaj odpovedale. Socialna delavka je takoj poskočila, ko sem omenila, da bi omejila stike z otroci, češ da to se ne sme, ko sem jo vprašal, a on pa sme ne plačevati preživnine in živeti na moj račun, pa ni imela odgovora, razen da so stiki pravica otrok. Plačilo preživnine pa ni?! Jezna sem, ker sistem to dopušča. Jezna sem, ker nobena socialna delavka ni opravila niti enega osebnega razgovora z nami in jezna sem, ker sistem ne poskrbi aktivno za tako neodgovorne starše, ne opravijo razgovorov z njim, ga ne spremljajo, saj zagotovo zdrav moški srednjih let lahko najde zaposlitve in plačuje preživnino, ne pa izsiljuje ženske za denar. Bojim se, če bo sodišče zarubilo njegovo denarno socialno pomoč za preživnino, saj bom potem jaz dobila porcijo, ki si jo prasica zasluži. In po zadnjih primerih vidimo, da mnogim “prasicam” v takih primerih ni pomoči. Želim si, da naslednja ne bi bila jaz, saj bi rada otroka spravila vsaj do kruha in ne želim, da ostaneta brez mame.
#nisemprijavila, februar 2022
