Nisem prijavila, ker sem bila mladoletna. Če sem bolj natančna, moja mama je doživljala psihično in fizično nasilje več let s strani svojega takratnega partnerja (13 let – od mojega 6. leta). Posledično sem to nasilje doživljala tudi jaz (kako je to vplivalo name, si lahko samo predstavljate). Najprej tega nisem prijavila, ker sem bila premajhna, da bi to razumela (tako so mi vsi govorili, sama sem namreč še kako dobro razumela, kaj se okoli mene dogaja). Potem sem se na to že navadila pa tudi sram me je bilo o tem govoriti (ko pa imajo vsi tako popolne družine). Kasneje sem to prijavila. Policija je prišla in ko so ugotovili, da mama nima prevelikih poškodb (!!!), so nama rekli, da pač ne morejo nič storiti. Naj pokličeva, ko bo kaj resnejšega (beri: ko jo partner skoraj ubije). Nasilje se je še kar dogajalo, ko sem bila dovolj stara, sem mamo končno prepričala, da ga zapusti. Imela je dovolj velike poškodbe, da je on lahko dobil dvotedenski pripor (!!!). Nato so nama vzeli stanovanje, saj je bil napisan tudi nanj, on se pa ni želel odseliti. Long story short, mama živi sama v neki majhni garsonjeri, jaz pa sem se odselila v tujino.
#nisemprijavila, februar 2022
