Pozdravljeni,
nič ne pomagajo prijave za nasilje v druzini. Sistem ne ščiti. Policija zgolj napise kazen za krsitev JRM, se poslovijo in nasvidenje. Zrtev ostane se isti trenutek sama s storilcem. Za posredovanje na tozilstvo so potebne vsaj 3 prijave na policijo. Povprecna prepoved priblizevanja traja 10dni, povprecna obravnava na tozilstvu se zgodi cez 10 mesecev. Sele ob 4. prijavi tozilstvo preda v obravnavo sodiscu, obravnava na tozilstvu pa je lahko tudi cez 2 leti.
Zrtve dobro vedo, da jih bo prijava stala se vecjega nasilja in se vec grozenj, kaj bo, ce bo nasilje prijavila sama ali kdo drug. Zrtve nimajo zascite in sistem ne sciti, ampak samo poslabsa ze tako slabo situacijo.
Varne hise niso zascita, csd ne ukrepa, ker se valjajo v papirologi za socialne transferje, same delavke pa ne upajo na teren, saj bi se storilec lahko znesel tudi nad delavko csd. Sistem je totalno napacno postavljen in nobena prijava vec, zrtve ne bo resila, kvecjemu situacijo zgolj poslabsala.
Lahko preverite postopke sami.
Sam prihod policije, ki nikoli ni bila strokovno usposobljena za tovrstno nasilje (druzinsko), je nesmisel. Ob druzinskem nasilju bi bilo nujno potrebno, da poleg policije, ki ščiti nadaljne nasilje in umiri storilca, pride zraven tudi psiholog, ki zna nuditi zrtvi primerno obravnavo V TRENUTKU. Le strokovno usposobljen psiholog bo dejansko lahko razbral ali je zrtev pod groznjami, ustrahovanjem in v trenutku nuditi vso zascito naprej. Zrtve vedno lazejo, da je vse ok, zaradi strahu. V teh primerih, ko je zrtvina izjava “vse je ok”, policija zakljuci postopek, napise kazen za krsitev JRM in gre. Kakor hitro pa policija gre, se nasilje nadaljuje in stopnjuje.
Zrtve lahko resi zgolj mocna skupina ljudi (samo prijatelji, lastna druzina – zal nobena institucija), ki ji individualno pomaga, nudi zatocisce, psiholisko podporo, varnost, financno pomoc, da se zmore izolirati od storilca in iti cez vse dolgotrajne postopke, kjer podozivlja viktimizacijo se pred sodstvom, ki zelijo iz zrtve potegniti najslabse, saj ob prijavi tudi storilec navede razloge, kaksna je bila zrtev do njega – v vecini so to lazi, zgolj da zrtev se bolj prizadanejo in jo postavijo v podrejen polozaj, z namenom se vecjega ustrahovanja, da bo na tak nacin izgubila skrbnistvo nad otroki. Zgolj mocni in lojalni prijatelji, lahko pomagajo resiti zrtev, v kolikor so poleg nudenja zascite do obravnave in tudi po njej, pripravljeni tudi iti na pričanje.
Potrebno se je zavedati, da ima tudi storilec mocno obrambo in svoj vire, ki pricajo sodiscu proti zrtvi, jo prikazejo blazno, zmesano, nesposobno, in tudi sodisce jo obravnava kot tako, kjer se lahko zrtev zlomi in pod psihicnim pritiskom ponovno laze, zato ker je pritisk prevelik in zeli samo, da se sekundarna viktimizacija s strani sodstva konca. Tudi sodstvo ni usposobljeno za tovrstno obravnavo in vprasanja in bi tudi v teh primerih bil nujno potreben psiholog.
Kako naprej? Tudi, ce zrtev na sodstvu dobi sodbo, se zivljenje nadaljuje. Storilec jo lahko odnese zgolj s pogojno ali pa se to ne. Viktimizacija se vedno nadaljuje, prav tako groznje. Takrat pa zal ne pride do obravnave nasilja v druzini, ker bivsa partnerja nista vec druzina. Za tel.klicanje, nadlegovanje, groznje ne more tudi policija zaceti nobenega postopka, lahko ga, v kolikor pride do telesnega stika, takrat lahko zrtev sprozi postopek za povzrocitev lazje telesne poskodbe, s tem da pred odhodom na policijo, mora nujno na UKC, kjer jo fotografijrajo in podajo ambulantni karton, ki ga na sodstvu obravnava medicinski izvedenec. Zaradi ene klofute se na fotografiji ne bo videlo nic. Sodni medicinski izvedenec bo podal mnenje, da ni moc razbrati ali je do telesnega stika prislo. Obravnava – cez nekaj let. Po mnenju izvedenca bo sodisce izdalo zgolj opomin. Torej tudi sam epilog ni na sodiscu in sam epilog ni, da partnerja zakljucita zvezo. Zrtev bo se naprej viktimizirana, tudi preko otrok, saj stiki z otroki so. Prijave so nesmisel, tudi za psihicno ali fizicno nasilje, ker ga ne morejo vec obravnavati kot nasilje v druzini, ampak kot povzrocitev lahkih telesnih poskodb.
Velika verjetnost pa je, da bo storilec grozil zrtvi, da bo kaj storil tudi otrokom, ne njej. Groznje in besede imajo veliko moc in zrtev se bo zaradi zascite svojih otrok morda tudi vrnila k storilcu ali pa bo psihicno zbolela.
Ogromno je institutov, drustev, zvez. Iskreno – ne pomaga prav nic. Pomaga samo mocna ekipa prijateljev, ki zrtvi verjamejo in ji stojijo ob strani pred, med in po viktimizaciji. V kolikor je med prijatelji skupina moskih, ki so telesne fizionomije, ki povzrocajo strah storilcu, morda storilec ne upa delati vec zdrah, se najbolj pa zaleze nova moska figura, nov partner, ki je telesno in umsko mocan, in sciti partnerko pred bivsim. Zal zrtve v vecini ne najdejo novega partnerja oz. ce ga, je le-ta podoben prejsnjemu.
Za povzetek – sistem zal ne sciti zrtev, ampak situacijo zgolj poslabsa, zato so prijave nesmisel. Ob vsaki prijavi se srh in mascevanje
s strani storilca poveca, saj se je prizadet storilcev ego in njegov statusni simbol v druzbi in se bo prav zaradi prijave, se dodatno masceval, da zrtvi pokaze, kje je njeno mesto.
Lp
#semprijavila, februar 2022
