Tudi moja zveza se je pri rosnih devetnajstih začela rožnato, danes poznam izraz za to – lovebombing, takrat pa sem, seveda tudi zaradi stanja v družbi in premalo govora o oblikah nasilja, mislila, da imam srečo v ljubezni. Spregledala sem več krvavo rdečih zastavic.
Kmalu po začetku zveze se je začelo očitno ljubosumje, nadziranje, izoliranje od prijateljev in znancev. Kmalu še druge oblike psihičnega nasilja in seveda fizično nasilje. Ne znam prešteti kolikokrat sem bila cela pretepena, brcnjena, udarjena v glavo in še kam drugam, popluvana ter zlasana. Ob prvem dogodku, ko mi je takratni partner med pretepanjem zagrozil, da me bo ubil, sem se odpravila še cela pretepena in v šoku na policijo. Pred njo sem videla policista. Ker nisem mogla govoriti in si zakrivala krvav obraz, za mano pa je prišel partner, je policist celoten pogovor opravil kar z njim. Zaključil je kratko naj greva domov in se pogovoriva. V tistem trenutku sem izgubila zaupanje v vse institucije.
Po neresni obravnavi policista sem bila še večkrat pretepena. Po pol leta sem ponovno poskusila, tokrat me je obravnaval resen, policist, ki je dobro opravljal svoje delo. Bivši partner je bil pravnomočno obsojen, prvi policist pa se mi je moral opravičiti za neresno obravnavo.
Vredno je prijavljati! Ko bomo vsako nasilje prijavljale vse, bo šele jasno koliko nasilnežev se skriva v družbi.
#semprijavila, februar 2022
