Mami in moje otrostvo.

Moja mami je bila zrtev psihicnega in fizicnega nasilja, jaz in sestra pa to gledali.

Oce je bil alkoholik. Ko sem bila se majhna (cca 3-4 leta), sestre se ni bilo, je oce prvic pretepel mami. Takrat se nevem kaj se je dogajalo po tem. Ko je bila mami noseca s sestro, jo je ponovno pretepel. S tem, da se pa tega se danes spomnem. Bila sem stara 5 let. Vsedel se je na njo, cez roke da ni nic mogla, in jo v obraz boksal. Jaz sem letela h sosedu takoj do vrat in povedala da ati tepe mami. Sosed je prisel in ga ustavil. Seveda je zacel jokati in kako je mami kriva za to. Mami je takrat prijavila, ko je morala h zdravniku po pomoc. Oce je dobil samo opomin, ce se se 1x to zgodi da ga bodo priprli. To je bilo to. Vsa ta leta jo je potem psihicno maltretiral. Mi2 s sestro sva bile konstantno v strahu, mami ni upala nic povedati, podati mnenje, ce je kaj rekla-se je agresivno odzval. Tako da je najino otrostvo odslo v strahu, nisva upali iti ven, vsaj ena je morala ostati doma da se slucajno nebi kaj naredilo. On je vso svojo placo zapil, hodil po gostilnah, v pijanem stanju so mu “prijatelji” nastimali, da je bil on kriv za neko nesreco (oce ni imel ne izpita, pijan je bil pa tako da niti za mm ni mogel premaknit noge ali roke kaj sele da bi vozil), je prevzel krivdo kljib temi da zase ni vedel. Tako da je mami poleg poloznic, kredita, hrane, morala se to kazen odplacevati. Imela je pa minimalno placo. Se sedaj se spomnem, da je fasungo kupovala na puf, nama oblacila na obroke. Locila se pa ni, nevem zakaj-je rekla zaradi naja, ceprav sva veckrat povedali da naj se loci. Veckrat je povedala da se ji smili, in noce da ga s sestro gledava kot brezdomca v nasem mestu kjer zivimo.

Kasneje v mojih 20ih letih, se je sel zdraviti. Nekaj let je ostal trezen, to je bilo popolno zivljenje. Najbolje sem bila vesela za mamico, da je koncno zadihala. Ampak je spet zacel piti. Agresija se vrnila. Dokler je bil trezen, sem se jaz porocila, dobila 2 otroka, prvi otrok je bil “triger” da je spet probal in se obrnil na alkohol. Probali na vse nacine ustaviti. Ne gre. Nek vecer me okoli 23h klice mami, da se opravicuje ker me je zbudila, ampak ce bi ji lahko samo policijo poklicali. Ker zivi blizu, sem se takoj zapeljala tja, moz je pa policijo vmes poklical. Kaj se je zgodilo-je mami prisla iz sluzbe (oce ne dela, ker je zaradi alkohola slabsega zdravlja, je zaradi obeh kombinacij dobil odpoved), ga je slisala kako nekomu pljuva cez mami, govori grozne stvari. Mami ko je odprla vrata mu je samo rekla “hvala na lepe besede”, to mu je odprlo agresijo-seveda pijan ko cep, in je mami prijel za vrat. Na sreco je mami imela se bundo na sebi in se je lahko izmuznila in usla ven. Trkala prvim sosedom, niso zeleli odpreti. Potem je mene klicala. Oce je pa zaklenil stanovanje da mami ni mogla noter. Ko sem tja prisla, sem z mami policaje pocakala. Pod oknom sem seveda naglas govorila z mami, da me je ja slisal in sem rekla da mu je to zadnjic da je to naredil in da si bo ta dan zapomnil. Ko so policaji prisli, so trkali in zvonili najprej da bi odprl vrata. Seveda ni. Potem so oni odklenili. So sli najprej oni noter. Je oce ustal kao ves presenecen, kaj je zdaj, in se pretvarjal da je spal. Pred policaji sem mu skoraj da j***** mater. Sem mu rekla da nisem vec deklica ki se ga boji. Policaji opravili zapisnik. Tukaj kjer zivimo, so zakoni drugacni. In sicer, ce zrtev prijavi nasilje, mora nasilnik ven iz stanovanja. Tako je tudi moj oce moral zapustiti stanovanje. Kam gre nasilnik, njih me briga, mora ven in stran od objekta. Kljuce je moral predati policije, nujno si spakirati v vrecko, in v spremstvu policije zapustiti okolico. Ko so policaji sli, se je oce obrnil da pride nazaj, so ga policaji videli in nazaj prisli. Si je pa zmislil da je nekaj “pozabil”. 2 tedna nesme nazaj v dom, ce v teh dveh tednih zrtev (torej moja mami) spusti nasilnika v stanovanje, mora placat kazen. Mami se nazalost ni locila, ampak nasilja in agresije ni vec, ker je videl cesa sem sposobna. In to ga vsake toliko spomnem, vsakic ko za nekaj hoce mami okriviti, ga hitro postavim na realna tla. Tudi mami sedaj upa svoje povedati.

 

#semprijavila, februar 2022

#semprijavila zgodba 94
Označena na: