Nisem prijavila, ker sem se čutila krivo. Nisem prijavila,ker me je bilo sram. Da sem ga pripravila do tega. Da če ne bi “znorela in rekla preveč”,se to ne bi zgodilo. Da je utrujen,ker imava dojenčka in on dela,jaz pa sem doma na porodniški…Ker ima sorodnika na policiji. Ker je vsaka rekla le – ja kako pa boš lahko sama z otrokom?!?! Ne bodi nora…
Če bi se mi to zgodilo zdaj,bi prijavila. Povedala še komu drugemu,ki bi me vzel bolj resno. Ne bi iskala opravičil in izgovorov in letala za njim in se opravičevala v nedogled. Sebe in otroka bi že takoj dala na prvo mesto. Danes sem le hvaležna,da sem še živa. Da me ni uspel zadaviti. Da sem še lahko mami svojemu otroku. Kasneje nisem prijavila, ker je minilo preveč časa od takrat,ko se je zgodilo. Sem pa zbrala pogum in naredila tisto kar je bilo najboljše za naju z otrokom. Odšla. Tega ne obžalujem.
#nisemprijavila, februar 2022
