Ni sicer popolnoma moja zgodba, je pa zgodba moje mame. Mami je že pri 18ih letih, ko je spoznala mojega očeta odšla od doma. Njen stric jo je spolno nadlegoval, babi je bila hudo bolna in večinoma časa preživela v bolnici. Ko je spoznala očeta je bil prijazen, šarmanten, ujela sta se. Preselila se je k njemu in pri 19ih letih je zanosila z mano. Še pred mojim rojstvom sta se poročila. Že po poroki se je njun odnos poslabšal. Oče je postal nasilen, posesiven. Bil je nezaposlen, kriminalec. Mami je imela službo, ampak oče je imel pod nadzorom vse njene bančne kartice. Če je želela kaj denarja zase, ga je morala prositi zanj. Ko sem se jaz rodila je šlo samo še na slabše. Postal je vedno bolj nasilen do mame, s časom tudi do mene. Kasneje se je rodil še moj brat. Vsi smo jih velikokrat dobili. Mami za najbolj minimalne stvari kot preslana solata, midva z bratom pa, če sva popackana prišla iz vrtca. Spomnim se prizorov, ko je mami udarjal glavo ob wc školjko in zateklih in modrih oči. Pošiljal nas je pred blok po lesene palice, da smo si sami zbrali s čem bomo tepeni. Mama se je večkrat poskusila obrniti na policijo, a vsakič smo jih po tem še bolj fasali. Na neki točki smo zbežali od njega, dobro leto smo bili brez doma. Skrivali smo se pred njim. Tudi po njuni uradni ločitvi je še vedno bil aktivno nasilen do mene in brata, prav tako do svojega novega dekleta. Mama je vsak teden dobila grožnje z njegove strani, kako nas bo ubil, kako ji bo odrezal vse roke in noge in kako jo bo ubil. Res se je trudila, da bi naju z bratom obvarovala. Ampak tudi midva sva se trudila, da bi obvarovala njo. Pri 11ih letih sem postala imuna na njegove udarce. Ni me več ganilo. Zato se je spravljal na mamo in brata. Pred blok je hodil z nožem, grozil, da bo dal bombo pod avto in podobno. To, da me fizično nasilje ni ganilo, ga je začelo razburjati. Na neki točki me je zato pri 13ih letih zvezal za stol in postrigel vse moje lase. “Ko Arkan Cecu” je rekel. Zaklenila sem se v kopalnico, a je udrl notri in me golo s pasom pretepel. Golo me je fotografiral, udrl v moj facebook profil, objavil fotografijo in napisal spis o tem, kako slaba oseba sem, da sem prostitutka in da pretepam svojo mamo. Grozil mi je s pištolo, da me bo odvlekel v prepad in na koncu da me bo zapru v majhno sobo v njegovem stanovanju in me stradal do smrti, ker si hitre smrti ne zaslužim. K sreči me je vzel sabo, ko je želel k mami po moje obleke, da bi ostala z njim celo poletje. Ko me je mami videla v avtu me je potegnila vn in zbežali smo v blok. Nihče ni vedel kaj se je zgodilo, dva dni nisem spregovorila niti besede. Z mami sve samo ležali na kavču in jokali. Nismo prijavili, ker nas je bilo strah. Nismo prijavili, ker vsakič, ko smo poklicali na pomoč, so nam rekli, da smo družina in naj sami razrešimo. Nismo prijavili, ker vsakič, ko smo želeli, je bilo še huje. Kot sem rekla, zgodba ni popolnoma moja, je pa zgodba moje mame in moje družine. Danes sem stara 19 let in občasno še vedno prejemamo njegove grožnje, a smo zbežali in našli svoj mir. Zgodbo delim, ker je moja mama borka. Ker je v najtežjih trenutkih ostala trda kot kamen za svoja otroka. Ker je raje stradala in nama odstopila kos kruha. Ker je iz nič na koncu naredila ugodno življenje zase in za naju in ker je danes uspešna močna ženska, ki me navdihuje. In za konec, ker me je naučila, da me nihče nikoli več ne sme tretirati tako, kot me je moj oče. Rešila nas je, ko so vsi ostali ignorirali naše klice na pomoč.
#nisemprijavila, februar 2022
