#tusem pričevanje 41

Lep pozdrav. Sem 1 leto v penziji, z možem živiva v bloku.Vsak ima 650ev. pokojnine. Pri taki inflaciji in podražitvami morava hudičevo varčno živeti. Posebno hudo je ko te vnučki prosijo, da jim kaj kupiš. Na prazne obljube nekaterih politikov več ne verjameva. Posebno boli, ko gledava nekatere predstavnike sindikatov, ki grozijo s stavkami in izsilijo večje plače. Pri upokojencih pa Sušnik nekaj pametuje o nekih procentih. Podpirava dvig minimalne plače, ki so bile res mizerne.Vlada pozablja, da smo tudi mi delali 40 let in zdaj smo ostali pozabljeni. SAJ NE ZAHTEVAMO VELIKO, toliko, da živimo skromno, da gremo kdaj v toplice, da vnučkom kupimo kako darilo, da ne hodimo zvečer v trgovine, ko je nekatera hrana znižana, da ne nosimo ponošene hlače in oblačila, ki niso primerne tuda za v zabojnik za Humano.Velikokrat se pogovarjava, kako bo, ko bo nekoč eden ostalsam. To pa je res-misija nemogoče. Ker takrat se pa tudi drugemu življenje ustavi, ker praktično več ne zmoreš. Žalosti naju predvsem to, da so pred volitvami vsi obljubljali, samo da dobijo glasove upokojencev. Zdaj ko so posedli svoje riti na stolčke v parlamentu in razno raznih ustanovah, so pa utihnili. Če mislijo, da bo teh nekaj procentov rešilo vso to bedo nekaterih upokojencev, naj s tem  svojim mišljenjem še naprej sedijo na teh stolčkih in si zatiskajo oči. Saj upokojenci nimamo razno raznih ŠTRUKLJEV, ŠVARCEV, POČIVAVŠKOV, ki bi povzdignil glas za nas…ja imamo enega Sušnika, ki pa bi bilo vseeno, če ga sploh ne bi bilo….. pa lep dan še naprej razočarana upokojenka (ime umaknjeno).