#nisemprijavila zgodba 240

Obiskovala sem osnovno šolo- višjo stopnjo. V šolo smo se vozili s šolskim avtobusom. Bila sem deklica, ki se je razvila hitreje kot ostala dekleta in zato sem bila na avtobusu deležna nadlegovanja. Vedno ko sem stopila na avtobus me je šofer (ki ni govoril slovensko ampak srbohrvaško) začel ogovarjati. Hitro sem poiskala prosti sedež, ampak on je vstal in prišel do mojega sedeža in se me začel dotikati. Vedela sem da to ni prav. V naročju sem stiskala k sebi zeleno šolsko torbo z rdečim zavihkom. Še danes se je spomnim. Ko je končno odšel so mi začele teči solze. Učiteljica, ki je sedela spredaj, se nikoli ni ozirala kaj se dogaja. Enostavno ji ni bilo mar. Le enkrat je to opazila moja sošolka in prijateljica. In takrat me je le objela. Saj če bi to povedali odraslim, bi bili kaznovani, ker bi rekli, da se izmišljujemo. Še danes se spomnim njegovega brazgotinastega obraza in velikanskih dlani. Danes bi naredila vse, da bi zaščitila otroke, da bi vedeli, da oni niso krivi za stvari ki jih počnejo bolestni odrasli. Nadlegovalce pa bi bilo treba javno izpostaviti in na zemljevidih označiti kje živijo.