Zivjo,
Stara sem 22 let in pred stirimi leti se mi je zgodilo nekaj kar sem zelo tezko prebolela. Pred stirimi leti sem sla na maturanski izlet z (ime organizacijr zakrito). Ko sem bila na zadnji zabavi sem zelo malo pila saj je bil dogovor med druzbo da bom ta dan jaz varuska. Spila sem mogoce dve pijace kar me nikoli ni prijelo, vendar zadnjo pijaco mi je pridrzal takrat tam zaposleni oz. animator medtem ko sem si zavezovala vezalke na cevlju, mi je najverjetneje ta fant dal nekaj v pijaco, saj se po tem nic ne spomnem. Kolegice so mi naslednji dan rekle da sem za vec kot pol ure izginila z njem in prisla nazaj cisto boga. Ko je ena izmed kolegic to opazila mi je prilepila plesko da sem prisla k sebi. Sla sem z njo na WC in tam videla kri v spodnjem perilu, kolegica pa je zacela jokati saj je takoj dojela kaj se je naredilo (ker menstruacije v tem casu nisem imela). Jaz sem se tega zavedala sele naslednji dan in je me popolnoma pretreslo in unicilo. Ta dan sem bila cisto vn iz sebe prespala in prejokala celi dan. V roku enega mesca me je ta isti fant poklical ce bi se dobila z njem jaz pa sem mu povedala da se zavedam kaj se je naredilo tisti vecer on pa dejanja ni zanikal samo prekinil je telefonski klic. To stvar sem zelo tesko prebolela, dve leti sem bila v grozni depresiji, bilo je veliko samomorilskih misli in alkohola v mojem zivljenju med tem casom. Od tega je zdaj ze stiri leta in sem se sprijaznila s tem, da se mi je to naredilo in da sem bila dosti mocna da sem se s problemom soocila in ga prebolela. Danes imam le se problem iti sama kamorkoli se posebej v nocnih urah in mislim da je to posledica dogodka, ki se mi je naredil takrat. Prijavila nisem iz razloga ker moji starsi za to ne vejo in nevem tudi ce bi razumeli, prihajam pa iz balkanske druzine, kar je razumljivo da se o teh stvareh pac nemoremo pogovarjati. Nisem jih hotela tudi razocarati saj mi vedno ko grem ven govorijo, da naj svojo pijaco drzim v rokah ter da ce jo nekdo drug drzi naj jo vec ne pijem. Strah me je bilo sodisca in seenkrat se soociti s to osebo, saj ko sem jo v tem istem letu videla na ulici v (mesto umaknjeno) sem se zacela tresti in jokati. Strah me je bilo tudi tega da bo ta oseba vedela kje zivim, ko bi dobila kaksno posto iz sodisca. Drugi strah pa je izviral iz tega, da bi lahko rekli, da sem si sama tega zelela, ker se pac nisem zavedala kaj se dogaja, dogodka se sploh ne spomnim, kar mi je tudi bolje, saj ce bi se ga spomnila bi mi bilo se toliko tezje ga preboleti. Enostavno ne zelim nobenega kontakta in videnja s to osebo vec zato sem ostala tudi tiho. Ta oseba k sreci ni vec zaposlena pri tej organizaciji, tako da me ne skrbi za varnost naslednjih generacij, ki se udelezujejo maturanstkih izletov. Krivda katero cutim ob tem da dogodka nisem prijavila je bila pa grozna saj sem zvedela da nisem bila edina, kateri se je to naredilo na tem maturancu iz strani iste osebe.
