Bil sem med prvimi podjetniki. Umetniško zadrugo, preden je smela postati d.o.o., smo ustanovili umetniki na trgu. Ukvarjali smo se z glasbo, silarstvom, plesom, oblikovanjem in fotografijo. Logično so iz tega izšle marketinške akcije, preobrazba v d.o.o. še v času SFRJ, začetki raziskovalne dejavnosti, event marketinga, kasneje tudi založništva poslovnih revij. Moji projekti, zanimanja in inovacije so bile vsaj 20 let pred časom, zato komercialno niso uspeli. Kljub vsemu smo zaposlovali do 20 ljudi in plačevali davke in prispevke, saj je skupni promet dosegal dva mil. DEM, kar bi bilo danes še precej več. Menim, da so moja podjetja v državno blagajno prispevala nekaj milijonov, pa še desetino ljudi smo rešili z zavoda. Potem se je zgodil stečaj, sprožen od zunanjih, političnih faktorjev. Dobil sem zaposlitev za določen čas, pa od tam na zavod, znova na projekt, itd. Nakar so me na ZPIZ zavedli in sem se nekaj dni prezgodaj upokojil. Moje zadnje izplačilo – jan. 2023 – po plačilu dodatnega zavarovanja in stroškov banke je znašalo 480EUR: Lahko dokažem. Pred petimi leti sem zbolel za rakom na slinavki, preživel in dobil še dva raka. Če me ne bi podpirala družina, bi crknil od lakote.
Predlagam, da se na podlagi prispevkov, ki jih je podjetnik v svoji karieri zagotovil državi, sestavi enostavna lestvica, bi tistim podjetnikom s podobno usodo, zagotavljala vsaj 800€ izplačila. G. Sušnik po tem ni hotel slišati.
Generalno pa menim, da bi ta gnila država ob asistenci Zveze upokojencev končno morala dvigati pokojnine v absolutnih zneskih iz mase, ki jo sicer namenjajo za povečanje pokojnin. Največ – npr. 200€ tistim, ki imajo pod 500€, pa 150 in 100 € tistim pod 1000€ neto pokojnine. Če so preleni, da bi to izračunili, ali ne zanjo, jim lahko pomagam.
