#nisemprijavila zgodba 318

Bila sem stara 16 ko sem se podala v odnos. Bil je moj prvi fant in nisem vedelja boljše. Na začetku je bilo popolno, dosti daril, dosti izkazovanja ljubezni in pozornosti. Čez nekaj časa sem ga dobila kako si dopisuje z drugimi dekleti ( čeprav je sam bil noro ljubusumen in mi večkrat preprečil da bi šla na kakšno zabavo ali pa me je zmanipuliral da sem se počutila krivo da grem). Ko sem ga dobila pri tem se je začel psihično znašati name, govoril mi je da sem prasica in da sem zmešana in da imam samo neke predstave v glavi ker sem jaz to “narobe videla”. Ko se nisem mogla nehat jokat se je name spravil tudi fizicno. Njegova mama je spala v sobi in slisala saj je naredil luknjo v vrata in jaz sem se zelo glasno jokala in kricala. Prisla je in on je nehal. Pregovorila me je da naj ne poklicem policije saj je bil samo jezen in da me ima rad. Drugic ko je prislo do podobnega incidenta mi je vzel telefon da nisem morala nikogar poklicati. Potem se je nasilje ponavljalo ce ne drugega z grdimi prijemi, besedami, lasanjem. Povedala nisem nikomur niti najbliznjim prijateljicam dokler nisva po treh letih sla narazen. Po razhodu sem se komaj zacela zavedati kako je bila situacija resna in da je slo za resno fizicno nasilje. Bila sem mlada in naivna in poiskala miljon in en razlog da sem si v glavi situacijo polepsala. Ko sem se zacela zavedati je bilo pa prepozno za prijavo saj mi nebi noben vrjel ker “zakaj nisi takrat prijavila”. Še zmeraj se soočam s tem saj sem zvezo prekinila le pol leta nazaj. Težko zaupam moškim saj se nisem zavedala kakšno moč imajo lahko nad tabo dokler nisem tega doživela.