Moja zgodba sicer odstopa od primerov klasičnega partnerskega nasilja, pa vendar sem se odločila, da jo končno iztisnem iz sebe. Jaz sem namreč ta dogodek poponoma izbrisala iz svojega spomina.
No, vsaj mislila sem, da je tako. Dokler nisem prišla v starejša leta, danes jih štejem 65, ko so iz ozadja začeli spomini vzdigovati. Naj se vrnem k svoji zgodbi. Starša sta bila oba zaposlena, jaz pa sem veliko časa preživela pri dobri sosedi, pri kateri je takrat bival tudi njen nečak. Delal je v tovarni (ime umaknjeno) in njegove roke so tako dišale po vseh aromah, ki so jih uporabljali pri proizvodnji. Ne spominjam se kako sem se znašla v njegovi postelji, on je bil nekako nad menoj, ne vem kaj točno se je dogajalo, spominjam se zgolj, da je na koncu vzel velik robec in me obrisal po mednožju. Ne spominjam se besed, zgolj neprijetnega vonja, ki je se je širil iz uporabljenega robca.
Nikoli nisem tega nikomur omenila, sploh nisem vedela kaj je to bilo, niti, da to ni primerno.
Pa vendar me je to dejanje zaznamovalo za vedno. Danes vem, da je bil to vzrok, da do spolnosti
nisem uspela razviti normalnega odnosa in tudi do zdravega, iskrenega partnerskega odnosa ne.
