#nisemprijavila zgodba 307

“Zakaj pa je vaša mami pol rekla, da ona nč ne ve, da je ni blo doma?”
Zato, ker se počuti krivo. Zato, ker ga ma rada. Zato, ker nismo vajeni svojih ljubljenih “kaznovati”.
Zato, ker ob zadnji prijavi so vaši kolegi rekli, če greva v ženski center. Zakaj ne obstaja moški center?
Moški tudi rabijo podporo. Trenutno oči preživlja težke čase in ma hudo stisko, pa misli, da ne rab
pomoči, vrjetno je kriv ego, da si tega ne prizna. Rab pomoč. Ampak si je ne poišče. Kje pa naj bi si jo
poiskal?
Nasilni moški potrebujejo pogovor, ne samo žrtev njegovega nasilja. Oni mogoče še toliko bolj, saj se
drugače nasilje le znova in znova ponavlja.
Zdravimo vzroke, ne simptome. Ali nekaj takega, v tej smeri. Sistem za nasilje v družini je slab. Al pa
ga sam ne znamo koristit. Se ga bojimo koristit.
Mami: “Najhujš je, ko se država začne vmešavat v zasebni prostor družine. Lahko mi vzamejo socialno
podporo, če ne pridem na sestanek. Ampak jaz pa ne bi rada govorila o tem, s kar eno žensko iz CSD,
ki me itak ne razume in imam že tako ali tako s CSD slabe izkušnje.”