Moja prijateljica ima sina, ki bo kmalu polnoleten (lahko pa, da je ravno polnoleten). Živi sama z njim,
njegov oče je dvignil roke nad obema. Problem je, da je njen sin nasilen do nje, večkrat je že
posredovala policija, ki ga je odpelje v obravnavo, vendar je vedno že čez nekaj ur nazaj. Fant je doma
večino časa v svoji sobi za računalnikom, ne skrbi niti za osnovno higieno. V šoli se jim zdi, da ni nič
narobe z njim, itak je malo “poseben”. Terapijo odklanja, niti njegova mama, niti zdravniki, ga v to ne
morejo prisiliti. Ženska je popolnoma prepuščena nasilnežu, iz stanovanja ga ne more deložirati, na
zdravljenje ga ne more poslati in je praktično njegova ujetnica, dokler je ne bo tako pretepel, da bo
pristala v bolnici ali mrtvašnici. Pri nasilnem partnerju lahko dosežeš vsaj prepoved približevanja – kaj
lahko dosežeš pri nasilnem otroku (ki je – mimogrede- za dve glave višji in še enkrat težji od mame)?
#nisemprijavila zgodba 299
