Bila sem na fakulteti. Na eni izmed kmetij, ki so jo določili strokovni sodelavci fakultete, sem opravljala 14-dnevno obvezno prakso. Nekaj dni je bilo ok, potem pa se je zgodilo. Po jutranjem delu v hlevu sem prišla v hišo. Ker sem spala v sobi, ki ni imela gretja, sem se šla stuširati, da sem se malo segrela. Gospodar kmetije je vdrl v kopalnico. Poškodoval je vrata in planil proti meni. Od kje sem vzela moč, da sem se mu uprla, da sem ga premagala, čeprav sem bila suha in veliko manjša od njega, ne vem. Se pa vedno zahvaljujem, da mi je bilo dano, da sem pobegnila v sobo. Takrat je domov prišla tudi njegova soproga z otokoma. Nič nismo govorili ampak verjetno je tudi ona vedela kaj se dogaja. Naslednje jutro sem izsilila podpis, da naj potrdi, da sem opravila prakso, čeprav je do izteka bilo še skoraj en teden. Isti trenutek sem zapustila kmetijo in v snegu odšla do avtobusnega postajališča in ure čakala na avtobus, da bom odšla nazaj domov, v (mesto umaknjeno). Gospodar kmetije se je vseskozi vozil mimo postajališča in me le gledal. Ko sem prišla na (postaja umaknjena), so se ulile solze. Starši, ki so prišli pome, so videli da je nekaj narobe, vendar me nikoli nihče ni vprašal kaj je bilo. Že naslednji dan sem odšla na fakulteto in prosila prodekana za pogovor. Povedala sem, kaj se je zgodilo in da tam nihče več ne sme opravljati prakse… In res je bilo tako. Zakaj nisem podala prijave na Policijo. Zato ker Policija tega ne bi obravnavala kot spolni napad, ker do posilstva ni prišlo. In z osebnim izpostavljanjem bi imela le jaz težave. Kako bi me gledali sosedje v domačem kraju. Kako sošolci na fakulteti. Kako današnji sodelavci in delodajalec… Po nekaj letih sem izvedela da se je žena z otroki odselila v istem letu. Da so tega gospodarja kmetije preganjali zaradi napadov na ženo… Vendar je ta pošast še vedno nekje..na (regija umaknjena)…
