Ne gre za spolno nasilje partnerja, pač pa dve zgodbi iz mojega otroštva:
Kot osnovnošolska deklica, stara nekje 12, 13 let sem hodila na privat ure igranja citer k starejšemu, v družbi zelo uglednemu gospodu. Bile smo tri učenke. Učile smo se pri njem, na njegovem vikendu. Večkrat nam je dajal neprimerne namige. Npr.: “Naslednji teden bodo zrele češnje. Pridite v krilu, bomo jih šli nabirat.” Nekega dne – imela sem rojstni dan, nas je peljal v nek prostor, kjer je imel shranjene starine. Ko smo se vračali, je stopil za mano in me od zadaj prijel za prsi in rekel: “To imaš pa za rojstni dan.” O dogodku nisem povedala nikomur. Niti dekleti, ki sta z mano igrali nista videli, kaj se je zgodilo. Od takrat nisem več šla k njemu. Na srečo me mama ni skušala prepričat. Na bruhanje mi je šlo vsakič, ko sem ga videla na kakšni prireditvi ali na tv. Vsi so ga hvalili, dobil je priznanje častnega krajana, meni pa se je obračal želodec. Obrača se mi še danes, če samo pomislim.
Drugi dogodek je bil povezan z mojo sošolko in njenim starejšim bratom. Večkrat sem bila pri njih doma. Nekajkrat sta v videorekorder dala pornografske filme in me prisilila, da sem jih gledala. Norčevala sta se iz mene. Nikomur nikoli nisem povedala o tem.
