Nisem rekla NE.
Bivšemu fantu nisem mogla razložiti te zdaj popularne fraze “samo ja pomeni ja”. Še danes ne razume. Ko sva bila še skupaj, sem delala v 130 km oddaljenem kraju. Naporna služba, vožnja, spanje 5 ur na noč, ko sem spala, sem bila praktično nezavestna. Zjutraj sem se včasih zbudila slečena, drugič z narobe obrnjenimi hlačkami, tretjič lepljiva od sperme, četrtič me je bolelo, ko sem šla na blato. Vsakič sem ga vprašala, kaj sva počela, pa mi je suvereno zagotavljal, da sem pri seksu sodelovala, se odzivala, celo govorila. Vem, da znam včasih govoriti v spanju, ampak kako ne ločiš speče osebe od budne? In kako ti ni mar za to, če je njej prijetno ali pa se sploh ne odziva, da tega ne opaziš? Prosila sem ga, naj me vsaj zbudi, pokliče po imenu, vpraša, če bedim. Nikoli ni. Včasih sem se megleno spomnila dotikanja, včasih sem se zbudila proti koncu, ko je seks postal tako intenziven, da me je prebudila bolečina. Nisem ga ustavila. Nisem rekla, naj neha. Nisem rekla ne. Nisem hotela prerekanja, lažje mi je bilo pustiti, naj konča, ker bo potem dal mir. Včasih se tudi on ni spomnil, je tudi on bil v polsnu. Ni hotel uporabljati kondomov, jaz pa zaradi neželenih učinkov ne smem jemati hormonske kontracepcije. Od strahu, da bom nekega dne zanosila in se ne spomnila kako, sem začela ob njem zelo slabo spati, mučila me je nespečnost, imela sem nočne more, jemala zeliščna pomirjevala. Vedel je, da si nisem želela otrok, še posebej ne z njim (veliko je pil), še posebej ne tako, da ne bi vedla, kdaj in kako je bil spočet. Moj strah se je uresničil, zanosila sem, seveda. Ker si nikoli nisem in nikoli si ne bom želela otrok, sem šla na splav, proti njegovi volji. Od takrat mi očita, da sem mu umorila otroka. Jaz sem si s tem kupila novo življenje in preprečila, da bi otrok imel takega človeka za očeta ni mi žal. Nisem prijavila, ker komu pa naj bi? Še prijateljice so mi rekle, da sem sama kriva, zakaj ne rečem NE. Kako lahko dopuščam, da nekdo dela z mano kot z gumi Ančko? Zakaj ne grem stran, zakaj to dopuščam, zakaj ničesar ne naredim. Ne vem, zakaj nisem, še sama sebi ne verjamem, da je bila to zloraba, kako bi mi kdo drug verjel. In kaj bi mi sploh rekli, kako bi ukrepali? Obstaja tečaj za naučiti se reči NE? Ampak vem, da to kar se mi je zgodilo, ni bilo prav, da to ni bil zdrav odnos. Samo rada bi dosegla ta premik v naših glavah, da samo zavestna privolitev šteje. Da odsotnost besede NE še ne pomeni JA.
