Moji spomini na otroštvo so zelo bežni, vsaj nekateri. Večinoma sem jih blokirala, potlačila in izbrisala iz spomina. In žal mi je, da o tem nisem govorila prej. Predolgo sem nosila to breme in ta dogodek je zelo vplival name. Sedaj počasi sestavljam koščke spominov in končno vem, da kar se mi je dogajalo ni bilo ok.
Kot majhna deklica sem veliko časa preživela pri babici in dedku. Ker sem pri babici zelo uživala, me to niti ni preveč motilo, saj mi je ona posvečala veliko pozornosti. Veliko časa pa sem preživela tudi s stricem, ki je takrat še živel pri njiju.
Bolj ko sem odraščala, večjo pozornost mi je namenjal stric. Seveda mi je takrat to bilo čisto ok, saj sem kot otrok staršev, ki nikoli nimata časa bila vesela vsake pozornosti. Nisem pa se zavedala, kam vse to pelje. Sicer se je to vse dogajalo že prej, vendar zato ker sem stvari potlačila se še danes ne zavedam točno kdaj se je vse skupaj začelo. Ko sem bila stara približno 11 let, me je odpeljal v svojo sobo in rekel, da se bova malo igrala. Ker sem imela strica zelo rada, sem šla z veseljem z njim. Takrat se je zgodilo prvič. Nisem se niti dobro zavedala kaj se dogaja, a mi je stričeva pozornost nekako ugajala. Rekel je, da je vse ok in da me ima zelo rad. Rekel je, da je to najina mala skrivnost. Potem sem odšla domov kot po navadi.
Vse to se je dogajalo do mojega 14.leta. Takrat pa sem nesrečno zanosila. Nisem vedela kaj naj naredim, bila sem zmedena in izgubljena. Ni mi bilo jasno kaj se dogaja, zato sem odšla k zdravnici, ki pa je moje dvome samo potrdila. Razložila mi je celoten postopek in malo sem bila pomirjena, vse se je odvijalo tako hitro. Nikomur nisem povedala. Zaprla sem se vase, normalno hodila v šolo se družila s prijateljicami in poskušala dogodek pozabiti. K stricu nisem več hodila.
Posledice, ki jih je to pustilo meni, občutim še danes. Predvsem so se kazale v tem, da v nobenem mojem do sedanjem razmerju ni bilo pravega zaupanja. Vedno je bil tam “kaj pa če”. Vem, da bi mogla o tem spregovoriti prej, a bilo me je strah. Kot deklica, sem bila izgubljena v vesolju, izkoriščena iz strani osebe, ki sem jo imela zelo rada. Tiho sem bila predvsem zato ker mi je zagrozil, da ne smem nikomur povedati, ker se mi bo drugače zgodilo nekaj hudega. Najhuje je, da je moja babica vedela kaj se dogaja in o tem ni spregovorila.
