Spoznala sem ga v takratni službi. V tistem obdobju sem bila neizmerno nesamozavestna- nedokončan faks, kriza identitete, čustveno razpeta med žalovanjem za očetom, pričakovanji družine- mislim, da je bil glavni razlog, da sem si dovolila poniževanja, čustvenega nasilja in dovoljevanja nedovoljenega, čustvenega izmaličenja, ravno zaradi tega, ker me je ujel v obdobju, ko sem bila čisto sesuta, kot bi me zavohal, kot bi čutil, da bo lahko z menoj lahko izživljal svoje podle in pritlehne igre.
Bil je nekaj, jasno, da le na prvi pogled, kar si marsikatero dekle želi; uspešen, karierno izpopolnjen, srednje čeden, a zabaven, s profesuro na fakulteti, doktoratom in titulami, ki začarajo. Ne denar. To mi ni nikoli pomenilo.
Počasi se je začel nad mano izživljati, vsakodnevno poniževanje, a zelo subtilno, zavito v skrb, v spodbudo, v pomoč. Me pošiljal na zdravljenje, varal, trpinčil, izginil za 14 dni, se ponovno pojavil. Očaral pa je mojo družino. Meni pa je vzel vse- a le za nekaj let. Kaj mi je bilo, da sem to dovoljevala? Niti sama ne vem. Počasi se s je s svojimi prijemi vtihotapil v mojo zavest in me spremenil. Do nekega jutra. Trenutka ne bom pozabila. Odkrila sem, da je skrival svojo bolezen. Bolezen pa ni opravičilo.
Na koncu je trpel on. N prenesel zavrnitve. Pisal pisma moji družini, lagal, manipuliral, preganjal mojega partnerja, tudi službeno, ko je prišel v stik s partnerjevo nekdanjo ženo, ki jo je zastopal na sodišču, ljubimkal z njeno sestro, ki mu je dajala vse informacije. Prišel na moj dom z grožnjami, grozit dekletu s še 2 moškima v avtu. Se to počne? Še danes me spremlja, išče kontakt preko znancev, izbira partnerice, ki jih kakorkoli poznam, še danes, po 15 letih. Enako z vsemi nekdanjimi. Družine si ni ustvaril, le kako bi si jo. Je namreč čustveni vampir, izkoriščevalec.
Nisem prijavila. Ker sem želela, da izgine iz mojega življenja, ker sem si želela, da vse pozabim in ker sem poklicno vešča, da se s takimi prijavami “ne pride daleč”. Imel je tudi moč- karizmo, znanje in usešnost prepričevanja. Je odvetnik, doktor znanosti, ampak en velik PEZDE. Še danes takole nadaljuje, izbira ” nesamozavestne in čustveno ranjene”.
Neoprijemljivo nasilje, čustveno in ekonomsko.
Pa večina reče: SAMA SI SI KRIVA.
Moja mama pa še vedno misli, da bi lahko malo potrpela, ker on je bil pa res “fajst”. Mar so izvirala vsa ta dovoljevanja grdega in ponižujočega ravnanja iz moje rane mladosti? Iz vzgoje?
Kakorkoli. V moje življenje je prišel človek, ki mi zna dati ljubezen. Cenim jo, ljubezen, in njega.
Marsikatera pa je uničena za zmeraj.
Hvala za branje.
