Dobila sem sporočilo, da je umrl moj nekdanji partner. Tisti, s katerim sem zapravila intelektualno najbolj razvijajoča se leta, jaz pa sem se takrat mrzlično učila, kako preživeti v strahovito manipulativnem in psihično nasilnem odnosu. Tisti nekdanji partner, ki me je še več kot 15 let po razmerju nadlegoval po internetu in mi še naprej povzročal stiske.
In vendar sem ob novici prizadeta. Z občutki, ki jih sploh ne znam opisat. Od tega, da se počutim krivo, da sem prizadeta, do tega, da sploh ne znam dojet, da mi ni treba več skrbeti, kaj me bo čakalo na mailu, ko ga bom odprla. Ali da me bodo prijatelji spet obvestili o kakšnem njegovem zapisu o meni nekje na internetu …
Še najbolje bi občutke ob novici opisala tako, da bi veliko raje imela, da bi najin odnos izzvenel v nekaj takega, da s človekom lahko rečeš vsaj kakšno o vremenu, če se srečaš, kot pa v to, da je, medtem ko sem si prizadevala, da ne bi nikoli več stopil v stik z mano, človek dobesedno izginil. Ni ga več. Niti groba ni za njim. Ampak saj mu itak ne bi nikoli zaupala. Še temu, da ga ni, težko zaupam.
#nisemprijavila, april 2022
