Ko sem bila majhna, je name pazila soseda. Bilo nas je več otrok in nanjo sem gledala kot na svojo drugo mamo. Bila je poročena in “stric” (ime umaknjeno) je bil vedno prijazen, nasmejan. Dokler nisva z mamo šli k njima na obisk, da jima voščima za novo leto. Mama je že bila pri “teti” (ime umaknjeno), jaz sem šla do njega v drugo sobo, mu hotela dati roko, da mu voščim. Potegnil me je k sebi, me začel otipavat po prsih in mi rekel, naj mu pokažem svoje male joškice. Smrdel je po alkoholu. Odrinila sem ga, šla do mame v kuhinjo in sedla k njej. Tresla sem se po celem telesu, ni mi bilo najbolj jasno, kaj se je zgodilo. Stara sem bila 15, obema sem vedno zaupala, ju imela rada. Mami nisem nič rekla, ker se pri nas pač ni pogovarjalo o neprijetnih temah, ker moja mama nikoli ni bila mama, ki bi me objela, rekla, da me ima rada itd, je pa zelo hitro padla roka, kdaj pa kdaj sem imela modre fleke, buške po glavi al pa je tekla kri iz nosa. Par tednov kasneje sva se sprli, nadirala me je, zakaj sem tako tečna in da kako grdo se obnašam. Povedala sem ji, kaj se je zgodilo. Nadrla me je, da sem lažnivka, da si izmišljujem in da me je sigurno tisti bedak (moj prvi fant, s katerim sem takrat hodila že leto in pol) nagovoril, da moram lagat.
V tem obdobju je že imela novega partnerja (z očetom sta se ločila, ko sem bila stara 14 let). Nisem ga marala. Mama je postala čudna, tekala je za njim, veliko sta se kregala ali pa sem ju poslušala, ko sta ponoči bila v “akciji”. Ker je njemu vedno kuhala hrano, ki je jaz nisem marala, sem si navadno sama pripravila kosilo. Ona dva sta sedela za mizo in jedla, jaz sem stala pri štedilniku, ko zaslišim njegov komentar: “Lepo si skuhaj ja, da boš dobro jedla in ti bojo joškice zrastle!” Moja mama se je smejala. On pa s tistim ogabnim pogledom in nasmehom. Šlo mi je na bruhanje. Kasneje je še parkrat “pomotoma” odprl vrata kopalnice, ko sem se tuširala. Nisem si več kuhala, ko je bil doma, niti se nisem tuširala. Vedno sem čakala, da je kam šel, da sem imela mir.
Še dolga leta sem otrpnila v bližini starejših moških. 7 let sem hodila na psihoterapijo, ker sem v sebi nosila toliko jeze, da sem se samopoškodovala in besnela ob vsaki najmanjši meni nesprejemljivi situaciji. Danes razumem marsikaj in mi je zato dosti lažje. Ob starejših moških pa vedno znova poskušam ozavestit, da sem odrasla ženska in da se lahko branim.
Prijavila nisem, ker mi oseba, ki bi me mogla zaščitit, ni verjela. Ker niti nisem vedela, da lahko kaj takega prijavim. Prepričana sem bila, da ne morem nič naredit. Da sem sama kriva, kaj pa nisem pazila.
#nisemprijavila, april 2022
