V študentskih letih sem šla žurat s kolegi. Ko smo prispeli v klub, sem bila skoraj trezna. V klubu smo spili pijačo, nato pa naročili novo. V tem trenutku sem začasno ostala sama, saj so kolegice šle po kolega, ki je bil precej vinjen in je kar naenkrat izginil. Ko so se vrnile, sem kar naenkrat začela izgubljati zavest, nisem se več mogla obdržati na nogah, nisem se odzivala na njihove besede, ampak gledala v prazno. Tega se seveda ne spomnim, zadnje, kar je ostalo v mojem spominu, sta dva požirka sveže naročene pijače. Punce so me nesle v taksi in nato domov ter v posteljo. Zbudila sem se, kot bi bila povožena in s popolno temo v glavi – brez kakršnega koli utrinka preostanka večera, pojma nisem imela, ali so in kdaj so kolegice prišle nazaj, kako sem prišla domov, s kom, kaj se je sploh zgodilo. Grozna slabost, ki ni bila enaka mačku, do kopalnice sem (brez pretiravanja) zlezla po vseh štirih, bolečine v mišicah, v obraz sem bila kombinacija bele in zelene. Pa seveda ogromna skrb in panika – kaj se je sploh zgodilo?

Ker sem že dovolj poznala sebe in svoje meje z alkoholom, hkrati pa sem tudi vedela, da nisem veliko spila, mi je bilo hitro jasno, da sem v pijačo dobila nek dodatek, to pa so potrdili tudi moji simptomi naslednji dan.

Zares sem hvaležna kolegicam, da so se pravočasno vrnile in me varno spravile domov.

Vendar vseeno nisem prijavila. Mojim besedam namreč niso verjele niti one, ki so me našle v popolnoma drugačnem stanju, kot so me pustile. Kdo drugi bi mi sploh verjel, če mi niso osebe, s katerimi sem preživljala večino svojih študentskih dni?

Poslušala sem, da sem verjetno vseeno preveč spila, moje počutje naslednji dan je bil samo navaden maček, ipd. Na podlagi vseh komentarjev sem se odločila, da svoje grozljive, a zame srečno končane izkušnje več ne bom delila z nikomer. Žal mi je in počutim se krivo, ker se po toliko letih še vedno sprašujem, če je za mano sledila kakšna punca, ki ni imela take sreče, kot sem jo imela jaz in če bi mogoče to s prijavo lahko preprečila.

 

#nisemprijavila, marec 2022

#nisemprijavila zgodba 173
Označena na: