Zivjo, berem vase zgodbe #nisem prijavila. Tudi jaz imam eno na zalogi, izpred mnogih let ko sem bila studentka v 1. letniku fakultete (leta 1998). Ni sicer partnersko nasilje, ampak spada med tiste neprijetne dogodke, ki si jih zapomnis.
Bil je zgodnje zimski dan in odlocila sem se, da grem domov z direktnim vlakom iz Ljubljane cez Jesenice do Nove Gorice. Scasoma se je vlak povsem izpraznil, sedela sem v manjsem delu vagona (tam kjer je vhod k strojevodji), pri oknu, poslusala glasbo, razmisljala o preteklem tednu, ucenju za blizajoc kolokvij in zrla skozi okno, ceprav je bila zunaj ze tema. Na sedezu onkraj prehoda je sedel sprevodnik, ki je bral casopis. Ko se je vagon izpraznil, je moski casopis odlozil, v oknu sem opazila njegov odsev in da me opazuje. Naenkrat se je znasel na sedezu zraven mene in me zacel sprasevati, kdo sem, kaj poslusam in kam grem. Na lepem pa mi da svojo desno roko na moje levo stegno, dokaj blizu intimnega predela in me povprasa, ce imam fanta. Rekla sem mu, da sem porocena in da grem domov k mozu. Cisto sem otrpnila od presenecenja. Se zdaj vidim njegove rjave zobe in crne valovite lase. Roko sem mu zgrabila in dala stran, ga grdo pogledala, za tem pa se je k sreci presedel na svoje mesto (ce je verjel zgodbici o mozu ne vem). Mislim da sem imela veliko sreco da zadeva ni eskalirala v kak napad. Po tej neprijetnosti sem pobrala prtljago in se presedla v drug vagon – k sreci je bilo tam vec potnikov, on pa je izstopil na naslednji vecji postaji. Po tem dogodku dolgo nisem vec sla sama domov z vlakom cez Jesenice (kakih 5 let), izogibala pa sem se tudi praznih delov vagonov na vseh vlakih. Po tem dogodku me je sicer prijateljica prepricala da sva sli skupaj domov z istim vlakom, takrat sem ga ponovno videla in mi je ta butec nemarni celo pomahal nasmejan do uses. Verjetno je mislil, da mu bom od veselja skocila v narocje…
Za dogodek sem povedala mami in eni gospe – čistilki vlakov, ki sem jo poznala, ko sem izstopila na cilju. Na policijo nisem prijavila – neozaveščenost, pomanjkanje prič, strah. Dogodek sedaj name sicer ne vpliva več, vendar se ga dobro spomnim. Verjetno bi sedaj zagnala vik in krik.
#nisemprijavila, marec 2022
