Vedno znova ko zasledim objave o nasilju me odnese 10 let nazaj. S partnerjem in dvema sinovoma (zdaj 22 in 18)smo živeli v idealni hiši, redni prihodki, brez pomanjkanja. Zgodilo se je nekega dne, ko sem slišala pogovor partnerja. Z nekom se je dogovarjal za skupni dopust, da bo z mano že uredil….res je, da sva že prej imela nesoglasja, bil je prizadet, ljubosumen zaradi moje kariere…nikoli nisem z ničemer nakazala povoda…Ko sem želela izvedeti kaj se dogaja je znorel. Dobesedno me je odvlekel v garažo, vpil, žalil, da naj me to ne zanima in da ima pravico do svojega življenja. Končalo se je z udarcem ali dvema v obraz. Otroka sta kričala in bila prestrašena. Nisem poklicala policije, pri zdravniku sem se zlagala. V naslednjih dneh sem gledala trpljenje otrok, strah in obup. Nekaj dni ga ni bilo domov. Ko se je vrnil je ponovno začel grozit, ustrahovat. Otroka sta ponovno jokala in se tresla. Nasilje se je tega dne stopnjevalo. Ko nisem več zdržala sem oblekla otroka ter odšla iz hiše. Poklicala sem policijo, ki je v kratkem času prihitela. Povedala sem kaj se dogaja, videli so prestrašena otroka in njega, ki je čisto znorel. Odpeljali so ga…48 ur se ni smel približat… in kaj zdaj? S strani policije in CSD sem dobila celotno pomoč. Na sodišče sem podala vlogo za podaljšanje prepovedi in 2 meseca se ni približal. V tem času je bila policija vsakodnevno z mano v stiku, prav tako so bili vedno na razpolago za pogovor. S pomočjo BPP sem podala kazensko ovadbo, vlogo za skrbništvo otrok ter preživnino. Šele sedaj se je začel urnebes. Po dveh mesecih je ponovno prišlo do nasilja in ponovno sem poklicala policijo. Sedaj je prepoved trajala 6 mesecev. V tem času sem bila psihično na tleh, ponovno je poskušal z ustrahovanjem in vedno znova sem se obrnila po pomoč …vedno so me vsepovsod korektno obravnavali in pomagali,,,še več…s pridobljenim zaupanjem sem bila vedno močnejša, v hišo se ni smel vrnit 2 leti. V tem času smo se močneje POVEZALI, bili skupaj in živeĺi normalno življenje naprej. Veliko smo se pogovarjali, igrali…Ko se je bližal dan X , smo se preselili v najemniško stanovanje…partner se je vselil v hišo. Stikov ni želel, pogovore je zavračal. 2xsem vložila izvršbo na preživnino in nato je nekako dojel da je to obveznost…še bi lahko pisala…v pogum vsem..ne obupat..meni je uspelo in ponosna sem na sebe, na otroka, ki sta ?, se danes smo povezani in se skupaj smejimo in rešujemo težave. Včasih se je potrebno prepustit in zaupat…ni pa seveda lahko.
?
#nisemprijavila, marec 2022
