Tudi sam imam izkušnjo z neprimerno obravnavo ob prijavi nasilja s strani policije. Nasilje se je dogajalo s strani tretje osebe, ki ni članica družine oziroma partnerskega odnosa. Gre za osebo, ki je več let zapored izkoriščala starejšo članico naše družine z zaračunavanjem vse višjih zneskov za “pomoč” tej osebi. Starejša oseba se ni znala ubraniti izkoriščanja, hkrati pa je potrebovala družbo, zato je to trajalo več let. Nazadnje smo izkoriščevalko le nekako odrezali, vendar je neprenehoma prihajala k nam na dom, ko je bila starejša oseba sama doma, in poskušala vstopiti. Pri tem je kričala pred vrati, zmerjala, tolkla po vratih, brcala v vrata in okvir. Vse to se je seveda slišalo v stanovanje in starejša oseba iz naše družine je ob tem doživljala hudo stisko, občutke ogroženosti in panični strah. O tem smo nazadnje obvestili policijo, ki pa je rekla, da ne more storiti ničesar. Poklicati bi jo morali v tistem trenutku, ko se to dogaja, so nam rekli. Starejša oseba tega ni zmogla, saj je bila ob takih napadih preveč v šoku. Po drugi strani pa je tudi malo verjetno, da bi se policija odzvala tako hitro, da bi napadalko še zalotila med dejanjem. Ko smo policijo vprašali, kako naj se takih napadov ubranimo oziroma jih preprečimo, pa so nam odgovorili, naj najamemo osebno varovanje s strani primernega privatnega podjetja. Torej popolna odsotnost vsake strategije preprečevanja nasilja ter nezainteresiranost in prelaganje odgovornosti bodisi na oškodovanca bodisi na druge inštitucije. Občutek smo dobili, da se policija brani pred nami namesto da bi branila nas pred napadalcem. Grozljivo spoznanje, ko ti uradna odgovorna služba gladko odreče pomoč.
#semprijavil, februar 2022
