Meni se pa sigurno to ne more zgoditi, ker si tega ne bi dovolila, pa sem si. 5 let je trajalo in nisem videla konca. Zacelo se je z majhnimi zadevami, in sicer jaz sem njega po nesreci ruknila, on pa mi je to moral vrniti. Sprva s potegom kljuca, kasneje tudi s celno v nos. Tako sem dva tedna hodila okrog zelena okrog oci in nosa. Psihicno nasilje je bilo venomer prisotno, a znal je z besedami, da sem se izgubila v njih in zacela sebe kriviti za njegovo obnasanje. Manipulator prve klase. Fizicno pa obcasno, ko me je zbrcal, scipal, boksnil. Nisem si upala prijaviti, ker nisem imela srca, da bi se njemu zgodilo kaj slabega. Ni si zasluzil taksne ljubezni. Svojo naklonjenost je izsiljeval s pogojevanji, tako si nisem upala imeti prijateljev, klicati kogarkoli po telefonu, mogla sem zbrisati socialna omrezja, biti izolirana in nikamor nisem sla v teh petih letih. Tudi na morje ne, pa zivela sem na obali. Samo da ne bi podvomil vame, mojo zvestobo, ljubezen… zalostno, ko pomislim na vse to. Uspelo mi je oditi, ko sem se uspela izmuzniti nazaj domov, da koncam studij, saj si taksnega zivljenja nisem predstavljala in ga niti nisem mislila nadaljevati v tem okolju. Uspelo mi je in z vse vecjo ignoranco na provokacije, klice, smse, sem zbrala pogum in koncala to agonijo. Se vedno ne razumem, s cim sem si zasluzila tako slabo ravnanje, ponizevanje in nasilje.
#nisemprijavila, februar 2022
