Bila sem otrok. Stara nekje 7-8 let, ko se je zgodilo prvič. Moj očim, prva moška figura v mojem življenju (z biološkim očetom nisem nikoli imela stika, ker sta bila moja starša ločena od mojega 2 leta in ni bilo nikoli komunikacije), ko je prišlo do “božanja”.

Njegove besede so bile…

to naj ostane med nama, to je posebna skrivnost. Moja mami je bila v teh letih impulzivna. Tepena sem bila z lahkoto, če nisem bila iskrena, ali če sem domov prinesla slabe ocene. Kuhalnica je bila njeno orodje in ni važno kam je padalo. On me je branil pred njenimi izpadi. In me božal. Na skrivaj. Ona tega ni videla. In njo umirjal. In bila sem manj tepena zaradi njega.

Kupoval mi je drag nakit, zlate prstane. Veliko preveč zrela stvar za majhnega otroka. In nekako je bilo to sprejeto kot znak ljubezni. Mi je govoril, da me bo zaščitil. In me na nek način je. Na drug način pa uničil.

Nikoli ni prišlo do spolnega odnosa. Pri nekje 14tih sem se uprla. Ko je hotel tako daleč, sem zajokala. In se je ustavil. Nadaljeval je “samo” z zlorabo. In nekega večera, ko sva bila sama v drugi sobi medtem, ko se je prvič zgodilo, da je bila mami v sosednji, sem znorela. In ni mogel pojasniti moje impulzivnosti. Takrat se je končalo. Šla sem od doma kolikor daleč je bilo mogoče. Odnos z mamo se je popravil, z njim je bilo vedno “kolegialno”, vljudno. Nikoli nisem rekla ničesar. V mojem življenju je bil 30 let. Pred nekaj leti je umrl za rakom na prostati. Zadnji dan preden je umrl, me je poklical. Izustil je nekaj v smislu kot oprosti, ne zares ampak dejansko kot opravičilo. Bila je pretežno tišina in besede… hja, kako si… ok. Ne zamerim. On je bil v duhu zelo bolan človek z veliko primankljaja. On ni več problem.

Kje pa je? V mojem odnosu do matere. Bila je žrtev slabih odnosov in zlorab v otroštvu tudi ona in z njo nikoli ne bom mogla govoriti o tem, da bi ta del skupaj zacelile. Ker tega ne bo prenesla. Še vedno ga vidi kot dobrega človeka in prav tako nikoli ni bila v stabilnem in zdravem odnosu. V življenju nisem nikoli bila z moškim, ki bi mi ponudil sigurnost. To je nekaj kar si prizadevam do danes. In tega še nisem našla. In sem že čez 40.

Zaradi vsega tega nikoli ne bom mati. Ker se vzorec zlorab žensk v moji družini ustavi z mano. To je moja boleča zaveza.

 

#nisemprijavila, februar 2022

#nisemprijavila zgodba 119
Označena na: