Pozdravljene drage dame,

jaz #semprijavila !

0dkar ste dali ven to akcijo zbiranja pričevanj, sem zbirala misli in pogum za zapis. Poskušala se bom osredotočiti na dogodek, drugače je zadeva dokaj kompleksna, za celo knjigo.

Pod težo močnih moških rok, prerivanja in porivanja sem se znašla s hrbtom na kuhinjskih tleh. Obe njegovi roki pa naenkrat na mojem vratu. (od dogodka je kar nekaj let, ma še ta trenutek, ko podoživljam me mrazi in srce reagira, seveda pa ta ni bil prvi) V tistih trenutkih pa, danes ko podoživljam, so se dogajale stvari, ki si jih sama znam le delno razložiti. Po moje od šoka, možno pa tudi delno od udarca z glavo ob trdo keramiko, sem te trenutke doživela, kot, da vidim sama sebe in njega na tleh. Vidim, kako odpira usta, kot, da kriči name, a slišim le nerazločno, zamolklo, odmeva. Bolj kot nek počasni posnetek, tako ja. Uffffffff.

V naslednjih trenutkih jaz pravim, da sem dobila prvo nadnaravno, tokrat fizično moč. Ne vem kako sem se rešila iz tistega položaja, vem samo, da sem se v zelo, zelo kratkem času znašla v spalnici, ponovno držala mlajšega otroka v naročju in že je zvonilo na drugi strani.

Takrat pa sem bila deležna druge nadnaravne moči, notranje. (tooo se res ne more verjet, sedaj ko pisem me prešine misel zakaj nam ne verjamejo, vprašanje, če bi jaz verjela taki zgodbi, če se ne bi še nikoli srečala z agresijo, podobnimi občutki ) Tega kako sem poiskala mobi in poklicala na 112 ni v spominu.

Obšel me je tak celosten mir, tako psihično, kot fizično. Neko posebno stanje res neverjetne notranje moči. Telo se ni več treslo, trepetalo, jok je usahnil, nobenega razburjanja, srce mi skorajda ni bilo … Danes vem, da sem se “zaklenila” za naslednjih več kot pet let, kot sama rečem, preklopila na robotsko delovanje. V tistem trenutku sem bila 1000% odločena, da pokličem na pomoč in da NE bom dovolila, da bo do mene in mojih naslednic še bilo kdo kdaj nasilen !!!!

Na klic v sili se je oglasil moški glas. Naj takoj povem, da o kaki empatiji tu ni bilo niti sledu. Bil pa je hladno korekten, kot bi mu recimo sporočila kaj naj prinese iz trgovine. Spomnim se, da sem govorila tako prisebno in umirjeno, da me je on dvakrat vprašal, za kaj da že kličem. In zelooo dobro vem, da je bilo eno prvih vprašanj če je storilec pijan. Takrat sem celo z zvišanim tonom rekla, a ni še hujše če tako počne trezen človek.

Ob prihodu mož v modrem je gospod takoj vse priznal, oz. samo potrdil moje besede. V času “zasliševanja” mene (žrtve ?!), sem skozi pestovala in tolažila mlajšega otroka, ker je bil bolan, vročičen, naporen že več dni,(to je bil tudi povod za izbruh, ker sem ga prosila, da poprime toliko otroka,da se grem stuširat, medtem, ko je on imel “pomembnejše delo”), starejši pa naj bi spal. Dva mlada policista sta me bolj ko ne od daleč gledala. Ker sta nas tudi osebno poznala, sem imela občutek, da jima je bilo na trenutke prav nerodno. Še bolj kot zaradi mene, sta dajala vtis, da jima je bilo težko ukrepati proti storilcu. Ne spomnim pa se, da bi imela občutek ,da se kdo zanima tudi za moje psihofizično stanje.

Da skrajšam,

odpeljala sta ga na pp in dobil je plačilni nalog in prepoved približevanja 14 dni se mi zdi. Ampak gospod se je vrnil domov kot, da ni bilo nič in šel spat. Naslednji dan so ga poiskali in mu še enkrat dali vedet, da so zakoni pač nad njim.

Bližal se je Božič, prvi Božič mlajšega otroka in bilo je resnično turobno vreme. Ostala sem v stanovanju, popolnoma sama z otrokoma, samo dihala na škrge in skušala preživeti, povezati jutro in večer. On pa si je privoščil mal “oddiha od družine”. Po poteku ukrepa, si je uzel še kak dan predenj se je vrnil v realnost.

In kaj menite, kdo mu je vrata odprl za tisti čas ? Moja lastna mati ?

Na sodišču (o tem kdaj drugič), sem šla do konca, dobil je 2 leti pogojno, a kazni nikoli ni priznal.

Dokler bom še na tem planetu, si močno želim delovati na področju nasilja v družini in okusiti pravo LJUBEZEN ?

 

#semprijavila, februar 2022

 

#semprijavila zgodba 113
Označena na: