V Inštitutu 8. marec smo po začetku akcije #tusem pripravili analizo stanja, opravili pogovore s številnimi organizacijami, ki se s položajem starejših ukvarjajo, in pripravili sveženj 6 nujnih ukrepov, ki bi takoj izrazito izboljšali življenje upokojencev in upokojenk. Ukrepi predstavljeni na tej strani so bili 21. 4. 2023 posredovani vladi ter ministroma za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministru za solidarno prihodnost z pozivom naj jih implemenitrajo že pred poletjem.
Ukrepi so:
- Višji in pravičnejši letni dodatek v letu 2023
- Odprava pogoja izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka
- Ukinitev zaznamb na nepremičnine prejemnikom varstvenega dodatka, ki živijo v revščini
- Vrnitev varstvenega dodatka upokojencem, ki so ga izgubili zaradi vstopa v dom starejših občanov
- Poenotenje cen in obsega dodatnih storitev v domovih starejših občanov
- Dvig vdovskih pokojnin
1. Višji in pravičnejši letni dodatek v letu 2023
Stanje: Letni dodatek za leto 2023 bo zavod večini uživalcev izplačal skupaj z junijskimi pokojninami 30. junija 2023. Uživalcem pokojnin bo letni dodatek v letu 2023 izplačan v naslednjih zneskih:
višina pokojnine | znesek letnega dodatka |
do 600,00 EUR | 455,00 EUR |
od 600,01 EUR do 720,00 EUR | 315,00 EUR |
od 720,01 EUR do 850,00 EUR | 255,00 EUR |
od 850,01 EUR do 1.020,00 EUR | 205,00 EUR |
od 1.020,01 EUR | 145,00 EUR |
Problem: Letošnja redna uskladitev pokojnin ni niti dosegla inflacije. Pri letnem dodatku je še slabše. Tudi vrednost letnega dodatka se ni uskladila z inflacijo, najvišji dodatek je leta 2022 znašal 450 evrov, letos pa bo zgolj 5 evrov višji. Najnižji letni dodatek se je torej zvišal za 1,1 %, inflacija pa je znašala 10,3 %. Zvišale so se sicer meje razredov, meja za najnižji razred se je premaknila s 570 na 600 evrov, torej skoraj enako kot pokojnine, za 5,26 %.
A letni dodatek ni zgolj prenizek, ampak tudi oblikovan na način, ki povzroča krivice. Tako se vsakemu, ki preseže prag 600 evrov, pa četudi za en cent, letni dodatek zniža za 140 evrov. Nekdo, ki se mu je pokojnina letos dvignila z npr. 570,35 € na 600,10 €, torej za 29,74 €, ima zato, ker je presegel 600 evrov, 140 evrov letnega dodatka manj. Kar pomeni, da bo dejansko izgubil več kot eno tretjino tega, kar je z dvigom pokojnine prejel. Po podatkih ZPIZ za marec je upokojencev z zneskom pokojnine med 600,10 in 700 €, ki to nepravičnost najbolj občutijo, kar 111.857.
Rešitev:
- Sprememba načina izplačevanja letnega dodatka na način, da ne bo več pragov in se bo dodatek določil sorazmerno z dohodkom ter dvig letnega dodatka za ublažitev posledic rasti cen.
- Vlada je edina, ki lahko odpravi to nepravičnost, saj edina lahko predlaga spremembe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22). Vlado pozivamo, da 76. člen ZIPRS spremeni na naslednji način:
76. člen
(letni dodatek za leto 2023)
(1) Ne glede na prvi do tretji odstavek 95. člena ZPIZ-2 se letni dodatek v letu 2023 izplača uživalcem pokojnin in uživalcem nadomestil iz invalidskega zavarovanja v naslednjih zneskih:
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 600,00 evrov, se letni dodatek izplača v višini 600,00 evrov;
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 600,01 evra do 1.050 evrov, se letni dodatek izplača, kot določa formula: letni dodatek = - 0,89 x (višina pokojnine – 600) + 600. Dobljeni znesek letnega dodatka se zaokroži na celo število navzgor;
- uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 1.050,00 evrov, se letni dodatek izplača v višini 200,00 evrov;
- uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 850,00 evrov, se letni dodatek izplača v višini 336,00 evrov;
- uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 850,01 evra do 1.050,00 evrov, se letni dodatek izplača, kot določa formula: letni dodatek = - 0,68 x (višina nadomestila - 850) + 336. Dobljeni znesek letnega dodatka se zaokroži na celo število navzgor;
- uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 1.050,00 evrov, se letni dodatek izplača v višini 200,00 evrov.
(2) V znesku pokojnine iz prve, druge, tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(3) Pri določitvi višine letnega dodatka iz prvega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju 2023, preračunane v evre po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za januar 2023.
(4) Ne glede na 96. člen ZPIZ-2 se uživalcem pokojnin, katerim se pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu in ki prejemajo skupni znesek pokojnine, ugotovljen po drugem odstavku tega člena, v višini do 600,00 evrov, letni dodatek izplača v celoti.
(5) Ne glede na prvi odstavek 98. člena ZPIZ-2 se letni dodatek izplača skupaj z izplačilom redne pokojnine oziroma nadomestila za junij tekočega leta.
(6) Uživalcem pokojnine, ki imajo na dan 1. januarja 2023 prebivališče v:
- drugi državi,
- Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu,
- Republiki Sloveniji in po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije poleg pokojnine prejemajo še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja,
ZPIZ za pridobitev podatkov o znesku tuje pokojnine iz drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti posreduje obvestilo o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka, skupaj z obrazcem, ki se izpolnjen šteje kot dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(7) Znesek pokojnine, izplačane od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v januarju 2023, so uživalci pokojnine dolžni posredovati ZPIZ.
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena se uživalcu pokojnine iz šestega odstavka tega člena, ki dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, predloži do 30. aprila 2023, letni dodatek izplača do 30. septembra 2023, če pa ga predloži do 30. septembra 2023, se mu letni dodatek izplača do konca leta 2023. Uživalcu pokojnine iz šestega odstavka tega člena, ki do 30. septembra 2023 ne predloži dokazila o višini zneska tuje pokojnine, izplačane v januarju 2023, se letni dodatek izplača v višini 200,00 evrov oziroma v sorazmernem delu ne glede na četrti odstavek tega člena.
2. Odprava pogoja izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka
Stanje: Leta 2012 sta se spremenila podlaga za izplačevanje in način izplačevanja varstvenega dodatka. Varstveni dodatek se je iz pravice iz pokojninske zakonodaje spremenil v pravico iz socialne zakonodaje, odvisno od dohodka in drugih pogojev (starost, materialni položaj družine, (ne)prebivanje v domovih za starejše, itd.). Ob prenosu pravice se je število prejemnikov VD zmanjšalo za 78 %. Mesečno povprečje števila prejemnikov varstvenega dodatka za leto 2011 je znašalo 46.746, v letu 2012 je bilo na osnovi odločb CSD na mesec povprečno 13.016 prejemnikov varstvenega dodatka. Več kot 33.000 prejemnikov je s spremembo torej prenehalo prejemati varstveni dodatek. Dostop do varstvenega dodatka je bil dodatno omejen leta 2017, ko se je v praksi začela restriktivno uporabljati določba iz leta 1976 sprejetega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in zahtevati izjava otrok oz. otroka o nezmožnosti preživljanja staršev. Centri za socialno delo trenutno med pogoji za upravičenost do varstvenega dodatka preverjajo tudi, ali so osebo, ki prosi za varstveni dodatek, zmožni in dolžni preživljati njeni polnoletni otroci. Če ob prijavi izjava otrok ni priložena, je vloga zavrnjena.
Problem: Po podatkih Sindikata upokojencev Slovenije bistveno oviro za pridobitev varstvenega dodatka predstavlja prav zahtevana izjava otroka o nezmožnosti preživljanja staršev. Zaradi tega pogoja osebe, ki sicer izpolnjujejo preostale zakonske pogoje in so dohodkovno pod zakonsko določenim pragom, ne zaprosijo za pridobitev varstvenega dodatka. Omenjeni pogoj jih postavlja v odvisnost od svojih otrok oz. otroka, saj brez izjave, ki je ne morejo ali ne želijo pridobiti zaradi različnih razlogov, ne morejo zaprositi za varstveni dodatek. Po podatkih različnih humanitarnih organizacij, socialnih delavcev in sindikata materialno ogroženi starši pogosto raje živijo v prikrajšanju, s premalo hrane in v mrzlih stanovanjih, kot da bi za denar prosili otroke. Med razlogi navajajo predvsem sram, slabe družinske odnose in podobno. Še hujše je dejstvo, da bi osebe, ki od svojih otrok oz. otroka ne prejmejo izjave, morale vložiti tožbo proti svojim otrokom. Pogoj izjave o nezmožnosti preživljanja staršev ocenjujemo kot nečloveški, ponižujoč in odvračalen ter s tem kot ključno oviro za pridobitev varstvenega dodatka.
Rešitev:
- Črtanje določb 185. člena Družinskega zakonika ali sprememba 7. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Na ta način se ukinja odvračalni in neživljenjski pogoj, ki zahteva izjave otrok, da ne morejo preživljati svojega oz. svojih staršev.
- To rešitev so javno že podprli predsednica RS Nataša Pirc Musar, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković, direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
3. Ukinitev zaznamb na nepremičnine prejemnikom varstvenega dodatka, ki živijo v revščini
Stanje: Pravica do varstvenega dodatka je bila z uveljavitvijo t. i. nove socialne zakonodaje v letu 2012 prenesena iz pokojninskega v socialni sistem ter oblikovana na drug način. Ob prenosu pravice se je število prejemnikov VD zmanjšalo za 78 %, saj nekateri prejšnji upravičenci niso bili več upravičeni do prejemanja, zelo veliko upravičencev pa se je pravici odpovedalo zaradi zaznambe na nepremičnine oz. vračanja prejetih sredstev iz dediščine po smrti upravičenca. Velik padec v številu prejemnikov so nekoliko omilili z novelo ZSVarPre, ki je začela veljati z začetkom leta 2017. Novela je ukinila zaznambo na nepremičnine in vračilo prejetega VD v primeru, ko ima posameznik ali družina v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo v vrednosti do 120.000 evrov. Kljub spremembam pa je uredba še vedno krivična, saj je cena nepremičnine odvisna predvsem od nepremičninskega trga in lokacije nepremičnine. Osebam, ki živijo v Ljubljani, njeni bližnji okolici ali na slovenski obali novela iz leta 2017 ni odpravila odvračalnega učinka. Enako kot pred novelo iz leta 2017 se upravičenci kljub revščini odpovedujejo varstvenemu dodatku.
Problem: Posledice uvedbe pogoja vračljivosti varstvenega dodatka in uvedbe zaznamb na nepremičnine so bile izjemno slabe. Ljudje se kljub spremembam zakonodaje leta 2017 še vedno odrekajo pomoči v strahu, da bi obremenili svoje otroke ali da bi ti ostali brez družinskega stanovanja ali hiše. Pogoj ustvarja neenakosti med starejšimi. Medtem ko večina oseb v Sloveniji živi v stanovanjih ali hišah, katerih vrednost ne presega meje 120 tisoč evrov, v Ljubljani, njeni okolici in ob slovenski obali ta pogoj predstavlja velik problem. Cene na nepremičninskem trgu so tako visoke, da skoraj vsi, ki imajo v lasti stanovanje, presegajo omenjeno mejo. Poleg neenakosti, ki nastaja zaradi cen na nepremičninskem trgu, tovrstna ureditev tudi ne sledi načelom socialne države. Namen zaznambe na nepremičnino je, da denarno pomoč vračajo dediči tistih, ki so jo prejeli. Tukaj težko govorimo o socialni državi in socialni pomoči, saj gre tehnično gledano le za posojilo države.
Rešitev:
- Črtanje meje določb o vpisu zaznamb na nepremičnino in omejitvi dedovanja na nepremičnino iz 27. in 54.a člena (omejitev dedovanja) Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18 in 196/21 – ZDOsk) na način, da ne bo zaznamb na nepremičnine, v katerih prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka živi.
4. Vrnitev varstvenega dodatka upokojencem, ki so ga izgubili zaradi vstopa v dom starejših občanov
Stanje: Pravica do varstvenega dodatka je odvisna od dohodka in drugih pogojev (starost, materialni položaj družine, (ne)prebivanje v domovih za starejše, itd.). Upokojenci in upokojenke, ki živijo doma in izpolnjujejo zakonske pogoje, so upravičeni do varstvenega dodatka. Ta pravica se jim ukine, ko se preselijo v dom za starejše.
Problem: Osebe, ki živijo v domovih, morajo poleg stroškov bivanja plačevati tudi stroške oskrbe in dodatnih storitev, ki jih ne zmorejo več opravljati sami. Ukinitev pravice do varstvenega dodatka za osebe, ki živijo v domovih za starejše, je v tem kontekstu nesmiselna, saj življenjski stroški ostajajo najmanj enaki, za večino pa se celo še zvišajo. Po podatkih za leto 2022, ki smo jih na prošnjo prejeli od Ministrstva za solidarno prihodnost, veliko število prebivalcev DSO iz lastnih dohodkov ne more pokriti cen domske oskrbe: manj kot polovica stanovalcev sama v celoti plačuje oskrbnino (49,3 %), pri skoraj 20 % je potrebno tudi doplačevanje občine (19,1 %), ker niti doplačila svojcev ne zadostujejo.
Rešitev:
- Črtanje tretjega odstavka 7. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18 in 196/21 – ZDOsk). S tem se spreminja pogoje za pridobitev varstvenega dodatka na način, da bodo do njega upravičeni tudi vsi prebivalci domov za starejše, ki izpolnjujejo preostale zakonske pogoje.
5. Poenotenje cen in obsega dodatnih storitev v domovi starejših občanov
Stanje: Poleg oskrbe, ki je opredeljena v posameznih vrstah oskrbe (I, II, III), domovi za starejše zaračunavajo tudi dodatne storitve. Pravilnik, ki ureja omenjeno področje, pravi, da cene dodatnih storitev določi organ upravljanja izvajalca. V pravilniku ni jasno določeno, kaj vse se šteje oz. se sme šteti za dodatno storitev in kaj v posamezno vrsto oskrbe. To pomeni, da se cene dodatnih storitev in kaj se upošteva kot dodatno storitev v različnih DSO po Sloveniji razlikujejo.
Problem: Poleg visokih cen oskrbe, ki v času inflacije predstavljajo vedno večjo stisko (manj kot polovica prebivalcev domov si lahko sama plača domsko oskrbo), največji problem predstavljata prav neenakost cen in poljubnost določanja dodatnih storitev v domovih po Sloveniji, ki stanovalce neupravičeno postavljata v neenak položaj. V nekaterih domovih kot dodatne storitve uporabnikom zaračunavajo že najmanjše pomoči: posedanje na voziček, pomoč pri vstajanju, pomoč pri oblačenju ali slačenju (nogavic), uporabo interneta, pomoč pri vstavljanju slušnega aparata in podobno. Plačevanje vsakršne najmanjše pomoči lahko pomeni tudi dodatnih 10 evrov dnevno, kar stroške bivanja v domu znatno poveča. S preplačevanjem storitev se izkorišča starostnike in njihove družine. Predvsem pa trenutni pravilnik krši pravico do enake obravnave, ustvarja neenakosti in domovom dopušča, da finančno računico postavljajo pred skrb za starejše.
Rešitev: Sprememba Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), ki bo jasno določala standarde storitev oskrbe v posamezni oskrbovalni kategoriji ter ustrezna merila za uvrščanje uporabnikov v posamezne kategorije oskrbe. Sprememba pravilnika naj jasno določi, katere storitve socialne oskrbe in pripomočki se oskrbovancem ne smejo zaračunavati kot dodatne storitve, v pravilnik naj se tudi doda obvezno soglasje pristojnega Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti k cenam dodatnih storitev, ki jih predlaga organ upravljanja zavoda.
6. Dvig vdovskih pokojnin
Stanje: Vdovska pokojnina znaša 70 % pokojnine, do katere bi bil upravičen umrli zavarovanec na dan svoje smrti. Če ima vdova ali vdovec pravico do lastne pokojnine, je upravičen do 15 % vdovske pokojnine.
Problem: Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Vsaka peta upokojenka živi pod pragom tveganja revščine. Vsaka četrta ženska, stara 75 let ali več, živi v revščini. Vdovske pokojnine, katerih prejemnice so večinoma ženske, so občutno prenizke, saj življenjski stroški: najemnina, elektrika, ogrevanje itd. ostajajo enaki po smrti partnerja oz. soproga. V času draginje so prejemniki vdovskih pokojnin potisnjeni še v večjo stisko, saj so se življenjski stroški še znatno povišali. V pričevanjih, ki jih v sklopu kampanje #tusem prejemamo v Inštitutu, upokojenci in upokojenke pogosto spregovorijo o strahu, da bo eden izmed zakoncev umrl. Pišejo, da ne vedo kako bodo preživeli, ko bodo ostali sami, saj že z dvema pokojninama mnogi živijo zelo skromno. O problematičnosti vdovskih pokojnin in vedno večji revščini samskih upokojenk in upokojencev opozarjajo v številnih humanitarnih in nevladnih organizacijah, združenjih in sindikatih.
Rešitev: Predlog, da bi upokojencu ob smrti partnerja pripadla vsaj zagotovljena pokojnina, torej v višini 687,75650 evrov, so na posvetu 28. 3. 2023 pri predsednici RS Nataši Pirc Musar oblikovali in po besedah predsednice na načelni ravni podprli vsi udeleženci posveta: generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije Frančiška Ćetković, direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik, minister Luka Mesec se je na srečanju tudi zavezal k pripravi izračuna za omenjeni predlog.