Ker me je sram, koliko sem “požrla” preden sem si upala iti. Ker psihično nasilje težko dokažeš.
(Pre)dolgo sem potrebovala, da grem, ker me je prepričeval, da se bo brez mene ubil. Čudno, kako je
spolni odnos in siljenje v meni neprijetne oblike le-tega, vedno rešil njegovo depresivno epizodo. Ker
me je vsakič, ko “se je spremenil na bolje” prepričeval, kako bo zdaj vse drugače in da ne bo več zlival svojih občutkov po meni in da bo poiskal pomoč. Zmeraj se je vrnil nazaj na zmerljivke, grožnje, da bo
ubil sebe, če grem in v istem dahu, če ga še ljubim, zakaj sem z njim. Moje mentalno zdravje se je
poslabšalo, ker je vsak njegov izpad vplival name in teh je bilo zmeraj več.
Mesec po koncu zveze, sem slišala, da je, kadar ni dobil od mene želene reakcije (na koncu sem bila
že preveč izmučena, da bi se odzivala na njegove grožnje), začel (star 27 let) zapeljevati dve
mladoletni(!!) skupni znanki. Kdo mi bo pa verjel, da je bilo tako hudo, kot je bilo, že med mojimi
prijatelji, je samo najboljša prijateljica vedela, kaj se dogaja, za vse ostale je bil čist uredu tip, ki me je
“razvajal kot princeso”.
