Skoraj 8 let nisem prijavila.
Oprostila sam prvi izbruh. Bila so to “le” sporočila po viberju po manjšem prepiru. “Prasica, kurba,
smdljiva bosanka …”
Čeprav sem bila prestrašena in šokirana, saj res nič podobnega nisem doživela pri, takrat svojih skoraj
štiridesetih, nisem niti poznala ljudi s takšnimi izkušnjami, milo je jokal, razlagal svoje, kot je rekel,
neopravičljive razloge, prosil, da naj odpustim… In sem… Kmalu tudi prvo klofuto, metanje posode in
računalniškega monitorja v glavo, zlomljeno roko, zlomljen nos, metanje sred noči ven iz hiše,
zalezovanje, finančno izsiljevanje, odvzem avta, nove batine, nove grozne besede… Vse sem vedno
znova oprostila, saj je obljubljal, vključeval se v terapije, jokal, prosil na kolenih …
8 let.
Zakaj nisem prijavila.
Imam, imela sem, milijon razlogov, niti en se mi sedaj ne zdi smiseln.
Popolna podrejenost.
Otroci.
Sramota, sramota, sramota …
Vaše tukaj prebrane slabe izkušnje s predstavniki sistema …
In tujka sem.
Imam državljanstvo, a sem tujka.
V provinci v kateri živim sem kot eksotična žival vpadljiva. Nisem “naša”.
Potem sem se, v hudi sili, brez denarja, brez avta, brez kakršnihkoli izgledov za prihodnost, odselila z
otrokom k prijateljici. Pa ni prenehal. Ni, in ni prenehal. Čeprav je že v moj nekdanji dom, v najino
hišo groze, peljal novo partnerico. “Druga pička”, ji je rekel ko mi je govoril o njej.
Prijavila sem ga šele, ko je moji prijateljici povedal, da je on mene prijavil za nadlegovanje. Niti ena
moja dosedanja izkušnja z inštitucijami ni slaba. To vam moram povedati in to morate vedeti. Niti
ena. Vsi pogovori so bili fer. Vsi odzivi so bili človeški.
(Trajanje v dnevih) prepoved mu poteče v (mesec umaknjen). Čez obe prepovedi približanja se je
pritožil, obe pritožbi sta zavrnjeni kot neutemeljeni.
Z odvetnico, ki mi je dodeljena ob brezplačni pravni pomoči, a krasna, sočutna, pametna, še sama
boljše ne bi izbrala, tudi, če bi avdicijo naredila, sva zaprosili, oziroma, kako se temu reče, predlagali
sodišču enoletno prepoved približevanja.
Ali so moja pričakovanja, da mi ugodijo realna, bo že precenilo sodišče.
Spoštovala bom odločitev.
Ali so moje zgodbe in dokazila ki jih imam (posnetki zaslona groznih sporočil, zdravniški izvidi
zlomljene roke, fotografije, pričanje…) zadostni, da bo država procesirala njegova početja, je tudi
odvisno od sodišča.
Končno sem prijavila in mi niti na trenutek ni žal. Ker, ko nisem sem sodelovala, pravzaprav. Nikdar
mu za vsa leta nisem dosegla do možganov, nikdar ni zares razumel kaj pravzaprav počne in da to
preprosto ni sprejemljivo. Morda drugi, morda inštitucije, poskrbijo da razume in postane boljša
oseba.
Upam, da vsaj eno izmed vas moje pisanje opogumi, da si pomagate.
Drugače, na koncu najinega razmerja mi je povedal, da je hodil k prostitutki v (slovensko mesto). Starosti
starejše hčere.
In sedaj čakam izvide ali sem staknila kakšno spolno bolezen. Irelevantno, a nikdar mu nisem bila
nezvesta …
